Živel prvi maj – živel kapitalizem!

Mitja Iršič.

Šestindvajseti april. Potrebujete računovodske storitve? Uff, ne bo šlo, kolektivni dopusti. Pridite čez slaba dva tedna. Se vam je pokvaril pralni stroj? Enkrat po praznikih bi vas lahko spravili skozi. Kdaj? Začetek junija, recimo. Nagaja glavna varovalka v elektro omarici? Elektro lahko pošlje nekoga, ampak šele po praznikih. Ja, res je, 30. april je delovni dan, ampak večina jih je šla na morje, tako da je ostal le dežurni. Kaj pa zasebni izvajalec? Vas bo poklical 4. maja, zdaj je ravno v Črni gori na dopustu in ne bi rad tratil dragih impulzov! Vam nagaja pametni telefon, ki ga nujno potrebujete za delo? V vsem mestu se s tem ukvarjajo le trije mojstri. Eden je v Malem Lošinju. Drugi v Paklenici. Tretji je doma, ampak si je vzel prosto do 7. maja. Telefon bo sicer sprejel, ampak se ga bo lotil komaj po sedmem.

Opažate vzorec? V Sloveniji, deželi pregovorno marljivih ljudi, se po stari jugoslovanski tradiciji delo velikokrat ustavi. Ustvari se popolna blokada normalne blagovne izmenjave in nudenja storitev, ki spominja na kolektivne praznike v komunističnih diktaturah. Samovoljno. Med božičnimi, velikonočnimi in prvomajskimi prazniki, mrtvilo pa delno traja skoraj vse poletje, ko je izredno težko nahecati kakšnega lokalnega mojstra, da pride popravit pipo ali zamenjat jermen na avtu.

Živimo v resničnosti, ki nam laska. Kot pred 10 leti Grki si sposojajmo denar po obrestnih merah, o katerih bi lahko le sanjali, če ne bi bili del monetarne unije. Gospodarstvo uspeva zaradi popolne odvisnosti od nemške avtomobilske industrije, ki v tem trenutku globalno cveti. Jezdimo na valu globalne konjunkture. Prav spokojno smo prepričani, da bo trajala večno.

Poleg tega smo ujeti v posebne vrste alternativni resničnosti, prepričani, da je naša produktivnost vsaj na ravni Nemčije, če že ne Japonske. Slovenski izdelki so dokazano najboljši na svetu, naša prehrambna industrija vzbuja zavist evropskih sosed. Naš ekonomski model re-sovjetizacije je odgovoren za to, da beležimo 5-odstotno rast. Gost/kupec pa ni kralj. Kralja sta slovenski prodajalec in ponudnik storitev. Kajti slovenskega blaga in slovenskih storitev si želijo vsi. Tako zelo, da bi bili zanje pripravljeni stati v vrstah kot Američani za nove iPhone.

Takšne so naše trenutne sanje, v katere smo se pogreznili. Iz njih nas bo zbudila komaj naslednja gospodarska kriza, če pa ne ta, pa prej kot slej nadaljevanje globalizacije.

Za povprečnega Slovenca, od diplome naprej pa do pokoja redno in za nedoločen čas zaposlenega v zavodu delovnega ljudstva št. 4, bi bilo zelo poučno, da kdaj obišče Kitajsko. Dojemanje življenja in delavnosti je tam na povsem drugi ravni. Delo je smisel življenja. O dopustih se načeloma ne pogovarja – na Kitajskem jih je letno največ dva tedna in še ti so strnjeni v kolektivni dopust ob njihovem novem letu. Dopusti izven tega termina niso plačani. Uradno se dela od 8.30 do 17.30. Neuradno pa od 7.00 do vsaj 19.00 – z nenapisanim pravilom, da se dela tudi med malico (ki se ne šteje v delovni čas). S pogostim (neplačanim) delom ob nedeljah. A se nihče ne pritožuje nad krutim neoliberalizmom. Pravijo, da je delo pač treba dokončati in izpolniti roke, drugače ne gre. Leta 2015 sem hotel za slovenski časopis narediti reportažo iz Foxconnove tovarne v Shenzhenu. Urednica mi je zabičala, da moram zgodbo obrniti v smislu izkoriščevalskega kapitalizma, ki uboge kitajske fantiče sili, da naredijo 1.000 Applovih iPhonov in 500 Samsungovih Galaxyjev na dan za prgišče riža in skodelico mlačne vode na dan, nekako v skladu s Slomškovo nesmrtno “Ubogi otrok v faberkah”. V Sloveniji pač vse vidimo skozi prizmo razrednega boja med izkoriščanimi revnimi in izkoriščevalskimi bogatimi. Resnica pa je ta, da so multinacionalke na območju, kjer so nekoč ljudje po severnokorejsko stradali, zgradile tovarne, vredne milijarde dolarjev, v katerih zdaj ljudje povsem voljno, vestno in zadovoljno sestavljajo sodobne čudeže tehnike za skoraj evropsko primerljive plače. Vsak mesec se pred vhodom v tovarno zbere množica ljudi, ki sanja, da bi tam dobila službo. Sprejmejo jih manj kot pol. Povprečen delavec, ki tam ostane okrog leto dni, zasluži več, kot bi doma na vasi v desetletju zaslužil s kmetovanjem. Večina ljudi si želi delati. Socialnih podpor ni. Nadomestil ob brezposelnosti ni. Pokojnine so le, če sam vplačuješ v pokojninske sklade. Tisti, ki se po diplomi ne zaposli, lahko le upa, da ima darežljive (in bogate) starše. Če jih nima, bo delal v Burger Kingu ali stradal – EU in ZDA sta v primerjavi dokaj socialno čuteči tvorbi. Kitajska je tako na nek način bolj podobna manufakturnemu kapitalizmu iz 19. stoletja kot pa zvodenelemu protekcionističnemu pol-socializmu, kakršnega se danes gremo v Evropi. Prav smešno mi je, ko včasih kak anarholevičar na Twitterju Kitajsko omeni kot uspeh socializma. Po zgoraj opisanem ste najbrž spoznali, da bolj turbo-kapitalistične družbe od Kitajske najbrž ni. Edini ostanki komunizma so paradržavna zombi podjetja, ki jih vodijo sinovi pekinških politbirojevcev, ki operirajo po podobnih načelih nepotizma, korupcije in izsesavanja javnih sredstev kot naši državni “šampioni”, kot so Petrol, NLB, Telekom itd. Drugače je gospodarstvo zasebno, s poudarkom na maksimiranju produktivnosti in meritokraciji pri iskanju novih sodelavcev.

Zakaj je to pomembno tudi za nas? Ker živimo v globalnem svetu. In ker bo takšen način dela slej kot prej naplavilo tudi k nam. V globalnem svetu je treba tekmovati z globalnimi tekmeci. Iskati nove izzive. V delu najti smisel življenja. Naši sotrpini tam čez oceanom in tisti drugi na daljnem vzhodu to že počno. Mi smo še zmeraj ujeti v svojo resničnost, kjer je zadnji krik tehnike recikliranje jugoslovanskih izdelkov, kjer se natakarjem in receptorjem v (državnih) hotelih ne ljubi spodobno in profesionalno streči gostov, kjer se vodovodarji, pleskarji in tesarji čez kakšen mesec – ali pa sploh ne – odzovejo na klic stranke. Takšna resničnost pa ima omejen rok trajanja.  

Prekarci in podjetniki – sploh tisti, ki poslujejo s tujino – so najbrž že danes povsem domači z načinom dela, kot poteka na Kitajskem. Drugi še bodo. Če ne danes, pa čez 10 let. Ekonomska resničnost nas bo prisilila v to, pa če volimo še 10 mandatov prodajalcev socialističnih sanj iz SMC, LMŠ, SD, DeSUS in Levice. Tako kot Grkom pred resničnostjo ni mogla pomagati niti skrajno levičarska Siriza, tako tudi nam ne bo pomagalo, če bo predsednik vlade Luka Mesec, Jože Mencinger minister za finance, Tit Turnšek pa minister brez listnice, odgovoren za promoviranje marksistične teorije v vrtcih in osnovnih šolah.

Tako kot Grkom pred resničnostjo ni mogla pomagati niti skrajno levičarska Siriza, tako tudi nam ne bo pomagalo, če bo predsednik vlade Luka Mesec. (Vir: STA)

A  očitno je to lekcija, ki se je ne da osvojiti čez noč. Kako drugače bi lahko razložili, kaj se v naši državi trenutno dogaja. Kapitalizem, kapital, podjetništvo, celo dobiček so postale grde besede. Kučanove govoreče glave govorijo o enakosti, solidarnosti, krožnem gospodarstvu, zadružništvu, socialnem podjetništvu. Privatizacija se enači s krajo in uklonitvijo tujemu kapitalu. Očitno gre za popadke, ki so reakcija na izzive sodobnega časa in globalizacije. Želimo si Jurčičevo Telečjo pečenko vsak dan ob isti uri v isti gostilni, svet pa nam vsiljuje hitro prehrano. Zato smo (še zmeraj) tako dojemljivi za socialistične pravljice.

Nikdar to ni bolj jasno kot takrat, ko obeležujemo praznik dela – prvi maj. Takrat televizijske ekrane, časopise, radijske sprejemnike in socialna omrežja preplavi četica tovariških socialistov, ki se huduje nad razmerami, v katerih živi delovno ljudstvo, hkrati pa modruje, kako je edini način, da se delavski razred iztrga iz primeža revščine ta, da se odpovemo kapitalizmu in znova zaživimo kot brezrazredna družba. 20 let nazaj posmeha vredne deklaracije, ki spominjajo na komunistične manifeste iz 19. stoletja, danes medijske izpostave – celo občudovanja vredni prispevki k družbenem dialogu.

Priprave na velik dogodek se začno že z generalko – 27. aprilom, dnevom, ko “zmagovalci” obeležujejo srečno zgodovinsko dejstvo, da se jim zaradi preračunljivega Hitlerja, ki si ni želel Evrope deliti z Sovjeti – ni bilo treba boriti na strani nacifašistov, ampak so lahko nasilno komunistično revolucijo izpeljali v psevdo-legitimnem zavetju zaveznikov. Nato se stvar, kot v adventnem decembru stopnjuje do vrhunca, ko delavska srca bijejo v ritmu proletarske revolucije.

Po nekaterih domovih poleg slovenske plapola še jugoslovanska zastava – celo na kresovanjih, ki jih sofinancirajo lokalne oblasti. Ljudje se srečujejo ob šilčku travarice in hrepeneče delijo spomine o tem, kako jim je bilo lepo, ko so bili v Jugoslaviji vsi zaposleni in kako bi morala biti današnja mladina podobno proaktivna kot oni, ki so si svoje delavske pravice izborili sami skozi pravično socialistično revolucijo. Iz sosednje hiše se sliši prešerno prepevanje udarnih partizanskih parol “Na Juriš!”, “Hej Brigade” in zimzelene hvalnice velikemu vodji “Druže Tito, Mi Ti Se Kunemo”.

Jasno je, da v Sloveniji razredni boj ni nek koncept iz zgodovinskih knjig. Razredni boj poteka ves čas, 365 dni v letu. Med ljudmi v gostilni, v javnih medijih, v koalicijski politiki. Prežeti smo z njim. Zavidamo bogatim, nesrečni smo, ker smo revni. Zavidamo konkurenčnim, nesrečni smo, ker se ne moremo več povsem skriti v kalup nekonkurenčnega protekcionizma. Želimo si še več enakosti, čeprav smo, ironično, najbolj egalitarna družba v Evropi, ki je že sama po sebi preveč egalitarna za lastno dobro. A to očitno ni dovolj. End game enakopravnosti je popolna enakost, kjer bosta srčni kirurg in čistilka dobila plači, ki bosta le marginalno različni, kot na enem karibskem otoku, ki tako ali tako predstavlja socialni ideal marsikaterega Slovenca. Takšna ekonomska drža ljudstva je idealen pašnik za ultra-leve ideje, ki so v zadnjih desetih letih bruhnile v mainstream.

Foto: STA

Seveda ni nič narobe z bojem za pravice delavcev, dokler ti potekajo v okviru treh vej oblasti in ne na ulici z jugoslovanskimi zastavami in Chejevimi majicami. Tudi s sindikati ni načeloma nič narobe, z vidika partnerjev v socialnem dialogu in varuhov korektnega institucionalnega izvrševanja delovnopravne zakonodaje. Sindikati obstajajo tudi v Nemčiji. Le da ti veliko bolje – predvsem bolj v skladu z ekonomskimi zakonitostmi – sodelujejo z industrijo. Nemških avtomobilskih gigantov konec fiskalnega leta noben sindikat ne sili v izplačilo več-tisoč evrskih dodatkov za uspešnost. Izplačajo jih sami. Iz dobička, ki so ga ustvarili, tudi zaradi razumnega socialnega dialoga in zadovoljnih delavcev, ki so jim pomagali preživeti na globalnem trgu. Sindikati v Veliki Britaniji so bili pod levimi vladami v sedemdesetih zelo podobni slovenskim in komaj ko so se začeli potapljati paradni industrijski igralci, kot so bili Rolls Royce, Rover ter British Aerospace, in ko je vajeti prevzela železna lady Margaret Thatcher, so se stvari spremenile. Takrat so se začeli zavedati, da je edini način preživetja delavski razred, ki se razvija v skladu z ekonomsko resničnostjo. Ne pa delavski razred, ki zahteva stvari, ki so mogoče le z večjo splošno revščino in redistribucijo dohodkov.

Tragedija našega naroda je, da smo veliko bolj podobni sindikalni Veliki Britaniji iz sedemdesetih kot vitki, moderni državi EU, ki se zna prilagoditi globalni ekonomiji. To znajo nekatere višegrajske države veliko bolje.

Če bi bili sindikalisti pošteni, bi povedali, da brez kapitala, ki ustvarja dobiček, ne bi bilo davkoplačevalcev, brez davkoplačevalcev pa ne bi bilo javnih služb niti socialnega dialoga. Če bi bili še bolj pošteni, bi si upali priznati, da težava slovenskega trga dela niso požrešni kapitalisti, ampak enormni stroški dela, nefleksibilna delovnopravna zakonodaja in tudi izsiljevalski sindikati, ki z gverilskimi metodami dušijo socialni dialog, tako v zasebnem kot javnem sektorju. Z vlado Mira Cerarja so sindikati javnega sektorja dobili carte blanche za postavljanje od ekonomskih resničnosti oddaljenih zahtev na račun davkoplačevalcev. Nikoli ne bodo izpostavljali tajkunov – tudi njim ljubega župana prestolnice. Skupaj s Semoličem v zasebni in Štrukljem v javni sferi so bili pomenljivo tiho, ko so se dogajali menedžerski prevzemi in kreditni tornado v bančnem sistemu. Saj niso imeli česa povedati – ta proces ni imel nič skupnega s kapitalizmom (oz. neoliberalizmom, kot ga všečno imenujejo), ampak je bil produkt njim ljubega paradržavnega ropa, pod krinko nacionalnega interesa. Nikoli ne bodo priznali, da je tudi prekarno delo rezultat kombinacije toge zakonodaje, protekcionizma, visokih davkov in tajkunskih prevzemov, ki so izsušili že tako plitev trg dela.

Ljubljana, Sviz.

Veliko bolj priročno je za vse tegobe delavskega razreda kriviti tiste, ki vsem nosijo kruh na mizo – kapitaliste. Tiste, ki so prisiljeni delovati po načelih globalnega prostega trga, hkrati pa se boriti z mlini na veter slovenske zakonodaje, ki jih omejuje na vsakem koraku. Slovenski trg dela se bo pač moral prilagoditi ekonomskim resničnostim – bolj produktivni, bolj zagnani in bolj inovativni ljudje od nas se v stomilijonskih masah valijo na globalni trg dela, zaenkrat z izdelki, čez desetletje tudi s storitvami in neposredno konkurenco na trgu dela. Izumljajo neverjetne stvari in jih prodajajo neverjetno poceni. Če se bomo hoteli boriti z njimi, bomo morali delati kot oni. Trdo, delovno in inovativno – pri tem pa bomo nujno potrebovali podporo desno-sredinske vlade, ki je edina sposobna narediti potrebne spremembe na davčnem in delovnopravnem področju. Tako bodo osovraženim “kapitalistom” omogočili, da skupaj z delavci dobičkonosno preživijo na ultra konkurenčnem svetovnem trgu. Na drugi strani moramo premik v glavi narediti tudi ljudje – ne smemo razmišljati o tem, kako jo bomo med prvomajskimi prazniki  ucvrli na morje in pozabili na nadležnega šefa. Razmišljati moramo o tem, kako narediti nekaj, česar še nihče ni naredil. O tem, kako osrečiti stranko, za katero opravljamo storitev. Le tako bomo lahko tudi na miselni ravni konkurirali neizprosnim Azijcem. Vem, da zmoremo – Slovenci smo bili pred boljševiškim posilstvom priden in napreden narod. Narod, katerega delavcev si je želela vsa Avstro-Ogrska, takrat ena najnaprednejših državnih entitet na svetu. Prepričan sem, da ta potencial kljub dvema izgubljenima generacijama še zmeraj ždi v nas.

Zato vsem delavcem ob prazniku dela želim čim več prostotržnega kapitalizma, za katerega jim dopovedujejo, da je njihov sovražnik, v resnici pa je njihov rešitelj. Želim jim, da jih skuša rešiti čim manj levih mandatarjev, sindikalnih poverjenikov in socialnih podjetnikov. Živel prvi maj! Živel kapitalizem!

  • Mimogrede, v ZDA, od koder praznik izvira, se prva dva dneva tega meseca pridno dela. Tam ne jamrajo in ne iščejo rešitev kot Miro Cerar. Rešitev so že našli: rešitev je delo in kapital, ki delo omogoča. Zgledujmo se po njih.

Mitja Iršič

  • večni srb

    Hej, to pa sploh ni slaba kolumna.
    Vsi si na Hrvaškem, nekaj jih je krenilo tudi proti Črni gori, ker je zdaj pod Nato in je tudi tam varno. Lahko si privoščijo tudi čakalne vrste, če se človeku ne mudi za zdravje, tudi nespametnih telefonov ne bo rabil. Pametni ljudje itak ne čakajo v čakalnicah, dežurne lekarne so odprte, vse kar rabijo je recept, ki jim ga lahko napiše tudi sosed,ki je slučajno zdravnik. Telefone znajo ponovni naložiti tudi vaški čudaki, ki itak ne morejo nikamor za 1.maja, saj čakajo povišice socialne pomoči. Treba je poznati ljudi, za kar je potreben določen čas in družbeni status, ker smo pri nas odvisni od medgeneracijskega sodelovanja, je treba enostavno zdržati dokler ne pride tvoja generacija na oblast. Potem je pa vse odvisno od karme, kdor je v mladosti veliko prežuriral, mu bo šlo v srednjih letih bolje.

    Včasih so kitajci študirali revolucionarnega Konfučija in pomagali cesarju graditi Večno mesto, izdelali so celo vojsko kipov in jih zakopali v podzemno maketo nebes na zemlji.
    Danes pridne roke kitajcev nadomeščajo robotske roke tam, kjer jih še ni mogoče privijačiti, potem tudi tisto preprosto zlaganje posameznih delov plastike in elektronike ne bo vredno več niti pest riža na dan. Kdo danes sploh še kaj proizvaja, aelektronika je tako drobna, da se sestavnih sklopov ne da več videti brez mikroskopa, robotizirani sistemi a jih štancajo noč in dan. Cel inženiring nastaja v Silicijevi dolini, sisteme pa projektirajo Evropski inženirji, kjer se izdelujejo tudi industrijski obrati, v aziji se vse samo sestavi skupaj in priklopi na industrijsko mravljišče.

  • Valter BraniSlav

    Gospod Irsic, vi ki tako obozujete ZDA.
    Zakaj niste ze v ZDA in se prezivite na prostem trgu?
    Meni to uspeha ze 41 let. Pridite se vi. Samo v ZDA boste morali nekaj delat, ne le govoriti kako ne marate levice.

    • Olga_10

      Vi pa hvalite levico, ker nočete delat in radi parazitirate ljudi, ki garajo? Tega vam v ZDA niso omogočili….haha..

      • Valter BraniSlav

        V financni industriji ZDA in UK sem na Mesec zasluzil milione.
        Je to pravicno?
        Tudi to je Amerika

      • rabbit

        Veš Olga že 41 let živi kobajagi v Miamiju pa ni še srečal črnca, ne ve koliko jih imajo.

    • Mare Kranjc

      Levičar, ne laži. Ti ZDA še videl nisi od blizu! Verjetno si na socialni! Ni potrebno prav veliko računalniškega znanja, da sem ugotovil tvojo lokacijo! Gospod Iršič pa se preživlja na prostem trgu Evropske Unije.

      • Valter BraniSlav

        No kje je moja lokacija?

        • hermannn

          Med Metelkovo in Rogom. Bedak!

          • Valter BraniSlav

            Napacno, 305 a.c.

      • Valter BraniSlav

        Gospod Irsic se prezivlja s tem da pljuva po preteklosti. Ker drugega ne zna, lahko prezivi le na Novi, Reporterju ali Demokraciji, ne na prostem trgu EU.

        Ce bi bil g. Irsic rojen 20 let preje, bi tako kot Janez Jansa in Vinko Vasle, kot mladenic lizal Titov anus.
        Kaj drugega pa lahko nekdo is FDV pocne kod da se prostituira? V isti krog spadajo tudi Mesec in Kordis.

        SLOVENIJA IMA VELIKO PREVEC HUMANISTICNIH IZOBRAZENCEV KI SO PRISESANI NA DRZAVNE JASLI: JANSA, VASLE, MESEC, KORDIS, HANZEK, TOMICKA…..

      • hermannn

        Če levičar ne laže, potem ni levičar.

    • alojz

      Jaz pa iščem komunista ali levega umetnika, ki se preživi na prostem trgu (pa ne z krajo ampak delom). Pa ga ne najdem.

      • Valter BraniSlav

        Evo jaz sem to.
        Sicer me komunist…

    • hermannn

      Aja, zato si ti v Sloveniji, ker obožuješ Putinovo Rusijo, ki je v vsem dedič sojetskega sojuza.

      • Valter BraniSlav

        Jaz sem v Miamiju. V ZDA od 1977

  • PIA PlA

    Včasih so fantje morali v obvezno vojsko, zdaj bi morali takoj ob polnoletnosti vsaj mesec dni preživeti z minimalno plačo tako, da plačajo vse od vode, elektrike, stanovanja, do prehrane. In ne samo fantje, tudi dekleta. Samostojno stanovanje pa si bi morali začeti iskati že pol leta prej.

    Trimesečno življenjsko šolo življenja ob samo minimalni plači, bi moral opraviti tudi vsak politik. Pa brez zadolževanja in podpore domačih. Zanima me, če bi sploh kdo zmogel. Razvajena elita niti ne ve, kakšno je življenje naroda.

  • AlojzZ

    Oh, gospod Mitja! Hvala za lepe želje, ampak problem Slovenije sta:
    a) organiziran kriminal in
    b) sistemska korupcija.
    V takem okolju pa “prostotržni kapitalizem” ne uspeva.

    Lahko se pa kdo vtakne še v en problem in ta je izumiranje. Slovenci pač izumiramo, kar hitro izumiramo. In ima prav. Ob vseh teh problemih je “prostotržni kapitalizem” kot majhen pubertetniški izpuščaj na koži oboleli s kožnim rakom.

    • Marijan Tončić

      Napovedi so slabe, kmalu naj bi bili Muslimani….

  • Olga_10

    Levajzli s svojo “ekonomijo” pripeljejo zanesljivo samo v Venezuelo, na Kubo ali pa v Severno Korejo….Če jim ne bomo dali noge, bo ta destinacija kmalu tudi Slovenija!

    • andreas82

      Itak

    • Marijan Tončić

      Severna Koreja se morda cvelo prebuja, ostali bosta samo Venzuela in Kuba katerim se bo pridružila Slovenija. Morda pa nas reši še kakšen IT Start-Up, ki bo prodal kakšno govorečo miško, morda zeleno kravo, namreč sedaj razvijamo in podpiramo samo še invativne IT razvojne PROJEKTE, no ja še kakšno WEB trgovino, ki je inovacija stoletja in še kaj takega…

      • Olga_10

        Ampak IT projekte lahko ustvarjajo le inženirji in ne Fdvjevci. Žal pri nas čez 60% mladih gre na fakulteto, v Švici 35-40%. Pa še večinoma študirajo na družboslovnih fakultetah – pri nas, ne v Švici, da ne bo pomote. Res je pri nas vse zavrženo:od šolstva, zdravstva do javne uprave. Zakaj? Odgovor je v odličnem Iršičevem članku.

        • Marijan Tončić

          Res je, vendar sem kot tehnik malo skeptičen, namreč največ “IT tehnologov” ali inženirjev je končalo Gabrovo gimnazijo in nadaljevalo na Elektro ali strojnem faksu, faksu katerega ne morejo obiskovati elektro ali strojni tehniki. Kar neki ne? Daleč od tega, da tudi med njimi ni kar nekaj super strokovnjakov, na žalost pa imam informacije, da so, ko pridejo v službo k podjetniku, vedo veliko povedati, z rokami pa malo ali nič narediti.

        • hermannn

          Naj dodam še kakšno ime: Gaber &Co. – šolstvo; Keber & Co. – zdravstvo; Muncinger, Križanič &Co. – gospodarstvo in tako naprej za vsako družbeno sfero, ki si jo je polastila neka skupina. Vse in vsi pa imajo skupne korenine v Partiji in udbi!

  • Anton

    Ja a potem bojo Šarec, Židan In Erjavec lahko šli z falconom na kakšno tekmo al ne?

  • Krtača 20

    Leta 2004-2008 se je divje privatiziralo, preprodajalo, razprodajalo vse kar leze in gre. Namesto v podjetja, se je vlagalo v jahtice, vile, potovanja. Že takrat sem tulil da se račun ne bo izšel. V tem času ko se je pri nas izčpavalo podjetja in nevlagalo v njih, je šla konkurenca dalje in mi smo ostali zadaj. In zdaj bi rad iršič prikazal, da je za situacijo kriv navaden delavec in leva oblast? Nice try, ampak največ ste prispevali desni h temu uničevanju.

    In zdaj ko so vse panoge na kolenih (saj so tudi svetle točke), ko bi bilo treba praktično na noge postavit celotne verige, ga ni majstra ki bi to izpeljal, ker le tako bomo spet konkurenčni.

    • Roman

      A nismo v letu 2018?

      • Krtača 20

        Smo. A tisto kar se je delalo takrat, se kaže zdaj. Ker smo bili negospodarni takrat, se je to začelo kazat danes.

    • Mojca pokraculja

      Sem ze zgoraj napisala, da je tole pretežko zate.
      Kdo je bil na oblastido leta 2004? Kdaj so bile privatizacije?
      Od 1991 začni in argumentirajo kaj se je delalo 23 let pred letom 2004!
      Bo šlo ?

    • Marijan Tončić

      Kje si te pdoatke našel? Ali računaš na dejstvo, da to praviš Butalcem, ki tako in tako bolj malo razumejo ali berejo.

    • hermannn

      Še en sodelavec agitpropa! Zaradi takih, je vse kar je napisal spoštovani novinar še bolj res in še bližje uresničitvi. Pa vendarle en namig: si že slišal kakšna panika je postpartijsko elito zgrabila l.2004? Ne? Pozanimaj se in ti bo morda vsaj malo jasno, kaj se je od 04-08 posledičnp dogajalo v Sloveniji.

  • andreas82

    Slovenija bi lahko bila z lahkoto ena najbolj modernih držav v Evropi, če nas ne bi vodili politični ekonomski kameleoni! Če mene vprašate bi slovensko gospodarstvo lahko bilo eno najboljših v EU povozili bi višegrajce z lahkoto, imamo velik možnosti.

  • Krtača 20

    Pa če že dajete primer. Dajte si ogledat mal sosednjo Hrvaško kjer je na oblasti desna vlada. Cedita se samo med in mleko. Toliko izseljenih iz Hrvaške še ni bilo.

    • Roman

      pusti Hrvaško,si v Sloveniji!

      • Krtača 20

        Dajem samo za primer neuspešne desne vlade.

        • FORT WORTH

          Hrvati so vedno neuspesni, lahko jim vlada kdorkoli.
          Balkan se zacne cez Kolpo.
          Tako je bilo, je in bo.
          Dobri so samo za zdrahe.
          Se njihove “oluje” ne bi dobili, ce jim ne bi pomagali…

    • Marijan Tončić

      Glede na to, da živim v Portorožu, kraljevini turistične ponudbe kjer nisem doživel spremembe in napredka že najmanj 40 let in si ogledam vs bližnje kraje od Savudrije do Premanture, se enostavnoi ne morem načuditi kaj se tam dogaja. Če mi kdo oddgovori, da imamo vse zasedeno, bo držalo ampak samo toliko časa kolikor bo trajalo sranje, ki so ga Evropejci zakuhali v sredozemskem delu severne Afrike.

  • Jožef

    Dober članek, kot vedno. Učinek le tega bo pa zanemarljiv. Jaz sem osebno izgubil vso upanje in vero v naš slovenski narod. Dolgoletno pranje slovenskih glavic je obrodilo nadpovprečno. Ni nam treba gledati drugod. V najbližji okolici, kjer še ni jugovičev in muslimanov, je postalo vsakodnevo življenje neznosno. Ljudje so tako prepojeni s hudobijo in “faušijo”, da ni več vzdržno. Kupite si npr. nov avto ali pa začnite graditi hišo, garažo ali kaj drugega. Čez dan ali dva si bodo začeli kljuke menjavati inšpektorji, sosedja pa bodo zadovoljno zrli skozi okna ovenčani z slavo o tem, kako so vas “zajebali”! To, kar sem sedaj napisal, tudi v tem času doživljam.
    Tudi od volitev ne pričakujem nobenih sprememb, ker naš narod živi v nekem bolanem prepričanju, da je bila dozdajšnja oblast dobra. Kučan in Jankovič sta simbol blaginje Janša pa simbol zla. Marljiv in varčen sosed predstavlja vsakodnevnenu Slovencu preteče zlo.
    Prav imajo tisti bistri mladi Slovenci, ki so odšli v tujino, tam jih ne bo nihče oviral, če bodo za pošteno delo gradili hiše ali pa si kupovali drage avtomobile.
    Naj žvi prvi maj, preznik lenuhov, zavistnežev, tožlivce in ostalih hudobnežev.

    • Marijan Tončić

      Temu je treba dodati tudi anonimni telefon, ki ga policijska vozila reklamirajo naokoli. Prijavi zdaj! Tvoja prijava je anonimna….

  • Krtača 20

    V Jugoslaviji smo tudi vpili kdor ne dela naj ne je. Seveda, če je bilo delo za vse. Danes ga ni. Poleg tega tisti ki delajo na minimalcu, včasih tudi tega ne dobijo, sploh se pa z njim težko preživijo, če se sploh. Torej tudi delo ni več garant za dostojno življenje.

    • Mojca pokraculja

      Baza20, tole je pretežko zate.Zmrznil si.

    • sprehajalec

      #V Jugoslaviji smo tudi vpili kdor ne dela naj ne je. Seveda, če je bilo delo za vse.#

      Tudi danes bi bilo delo za vse, če bi bila plača kot v Jugoslaviji, 300 Dem.

    • Marijan Tončić

      Deala ni biolo za vse, je pa res, da niste vedeli da mrsikdo ne dela ali dela ne dobi. Zato pa je Juga odprla svoje meje, da je destina prebivalstva ekonomsko emigrirala na severo-zahod. Čudno, da niso šli na severo-.vzhod???

    • Miža

      Službe za vse, no ne ravno za vse, pa vendar, to ni isto kot delo za vse. Po cele armade ljudi niso takrat hodile za drugo v službo kot, da so po 8 ur na dan čvekale (-i) tam; da ne govorimo o sistemu TOZDI-ranja po Kardelju, ko je bilo treba na vsakih cca 100 ljudi v gospodarstvu vsak mesec izvajati nekakšne obvezne referendume za to ali za ono, vsake toliko časa voliti za celo kopico tozdovskih t. im. samoupravnim organov – nepregledne množice časa in denarja, ki so šle za to, sledilo pa je seveda popolno razsulo.

      Brez tiste norosti tozdiranja in če bi bili normalno vodili gospodarstvo in zaposlovanje, gotovo tudi poznejši tranzicijski prehod ne bi bil tako boleč.
      Sicer pa, komu sploh pišem? Ta portal je grozen, ker namesto debate, glede tega ga mmc, čeprav tam veliko vsega brišejo in ne pustijo objaviti, pa le ne dopuščajo, da bi ljudje, ki samo vulgarno prostaško provocirajo, lahko eksistirali na njem, neprimerno prekaša.

  • VERRZIFIKATOR

    Miroljub Cugfirer ml.

    VLAK V ODHODU

    Vlak v odhodu zopet zamujen,
    cela se postaja posmehuje,
    vlakovodjo glasno zasmehuje,
    ki je ves polizan, urejen.

    Nagovóril potnike je včeraj,
    ko je praznik dela bil slučajno,
    trudil se prepričati jih vztrajno,
    vozni red da sam spoštuje zmeraj.

    Vlak da vozi po načelih prava,
    krivcev za zamude ni nastale,
    naj mu le verjamejo budale,
    da poginjen vol je molzna krava.

    Iste kakor včeraj so vrednote,
    vlakovodja zbranim je še pisnil
    in še bolj zavoro s tem pritisnil,
    upal je na dim, efekt slepote.

    A ko je zaznal porazno stanje,
    s tira da ne bo premaknil vlaka,
    vlakovodja jim zakokodaka,
    zaželi prijetno praznovanje.

    Bil je spet polizan, narejen,
    vlak na mestu pa obstal kot klada,
    isto stanje kar naprej še vlada,
    saj je on v odhodu zamujen.

    • karpelec

      Vlakovodja noče dojeti porazno stanje, ampak žene v prazno zdajšnje stanje in se ne vpraša, če mu kdo verjame.

  • Mojca pokraculja

    Mitja odlično! Slovenije ni več. In prav je tako.
    Vecina bo še vedno živela v iluziji, da se da nekaj narediti, spreobrniti, popraviti.
    Večina bo se bolj pritiskala na domoljubno dušo ponižanega in razgaljenega slovenca, s povelicevanjem nase ( ne)uspesnosti in megalomansko pomembnostjo Slovenije .
    kot drzave. Ta narod je samomorilnem in tu ni pomoči. Sledi morilcem, misleč da jih vodijo v “krasni novi svet”.

    • Štalmajster

      Samomorilen ? Tako je !
      Tako kot Japonci, Nemci, Švedi…… rodnost na 0, dvigujejo jo le priseljenci !
      No Mojca, koliko otrok imaš ? Ali si se pa tudi ti zapisala …… izumrtju, na račun ….. feminizma ?

      • Mojca pokraculja

        Izjemoma ti odgovarjam. Na del, kjer se ukvarjaš ad personam. Imam otroke in tudi vnuke. Ad rem itak ne moreš in ne zmoreš razpravljati.

        • Štalmajster

          Nikar se ne trudi.
          “Slovenije ni več. In prav je tako” ????
          Stavek pove dovolj o …….. gnojnem turu !

          • Soave

            Besedo obrniti pa znaš , ja !
            Prvo feminizem, potem pa gnojni tur ?
            Prav je napisala. Taka, kot je sedaj Slovenija, mora popolnoma crknit, da bo iz pepela kaj novega vstalo .

  • Štalmajster

    “Mimogrede v ZDA, od koder praznik izvira se prva dva dneva tega meseca pridno dela.”
    Mimogrede Iršič ti svetujem, da se malo bolj pozanimaš, kako stvari stojijo v Ameriki.

    Pozanimaj se tudi, kdo se je šel žido-boljševizem, etc…… kdo je zakuhal 1 in 2 svetovno morijo in s kakim namenom …..

    Poznal sem enega tipa, ki se je šel politiko, pa je tako dobro in prepričljivo vedel, kako je v Nemčiji, Ameriki, Avstriji ……. pa čeprav ni vedel besede ne nemško ne angleško, pa nikoli bil tam.

  • Sarkazem

    Zelo dobro napisano in resnično, če ne bi bilo tudi invazije migrantov in islamizacije z eurabizacijo. Zanimivo bo opazovati spopad v Evropi med revolucionarno levičarsko lgbt in politično korektno agendo in nedelovnim in nesposobnim islamskim fundamentalizmom. Azijska pravljična delavnost do Evrope ne bo prišla pravočasno, prehitela jo bo šeriatizacija iz arabskega in afriškega sveta. V Evropi in pri nas bo še zelo hudo.

  • Jožef

    Dober članek, kot vedno. Učinek le tega bo pa zanemarljiv. Jaz sem osebno izgubil vso upanje in vero v naš slovenski narod. Dolgoletno pranje slovenskih glavic je obrodilo nadpovprečno. Ni nam treba gledati drugod. V najbližji okolici, kjer še ni jugovičev in muslimanov, je postalo vsakodnevo življenje neznosno. Ljudje so tako prepojeni s hudobijo in “faušijo”, da ni več vzdržno. Kupite si npr. nov avto ali pa začnite graditi hišo, garažo ali kaj drugega. Čez dan ali dva si bodo začeli kljuke menjavati inšpektorji, sosedja pa bodo zadovoljno zrli skozi okna ovenčani z slavo o tem, kako so vas “zajebali”! To, kar sem sedaj napisal, tudi v tem času doživljam.
    Tudi od volitev ne pričakujem nobenih sprememb, ker naš narod živi v nekem bolanem prepričanju, da je bila dozdajšnja oblast dobra. Kučan in Jankovič sta simbol blaginje Janša pa simbol zla. Marljiv in varčen sosed predstavlja vsakodnevnenu Slovencu preteče zlo.
    Prav imajo tisti bistri mladi Slovenci, ki so odšli v tujino, tam jih ne bo nihče oviral, če bodo za pošteno delo gradili hiše ali pa si kupovali drage avtomobile.
    Naj žvi prvi maj, preznik lenuhov, zavistnežev, tožlivce in ostalih hudobnežev.

  • xtc

    Realnost prihaja,za individume,ki bodo obstali im mega producerje enako,vse vmes,bo izginilo-reševalo te bo le znsanje.

  • samotoje

    Z velikim delom članka se moram kar strinjati. Če pogledamo malce po slovenski populaciji srednjih let, je slika kar žalostna: službica za nedoločen čas, na istem mestu, istem stolu, nič levo, nič desno, ves čas naravnost do penzije. Zato se mi silno dopadejo mladi z dobrimi idejami, norimi podvigi, kikštarterji pa to. To bo ta pravo. In taki ne rabijo sindikatov in sociale. Na take stavim.

  • Valter BraniSlav

    Gospod Irsic, in zakaj niste ze v ZDA?

    • kalavnik

      Vsekakor to ni tvoja stvar. Tebi je v tej zatohli gnilobni sentflorjanci ocitno zelo vsec. Mene vprasaj, zakaj se nisem v tujini. Sem ze.

      • Valter BraniSlav

        Meni v SLO ni bilo vsec. Leta 1977 odsel v ZDA. To je bila naj odlocitev mojega zivljenja.
        Je pa SLO super za dopust.
        Kje si ti?

  • Soave

    + + + + + +
    ” Slovenci smo bili pred boljševiškim posilstvom priden in napreden narod.”
    Ni kaj dodati !

  • kalavnik

    Irsicev Shamanski stil v Financah mi je bil sicer ljubsi pa vseeno.
    Velikokrat sem ze pisal, da povratek mozen ni vec. Kriticna masa je ze dosezena, prevec folka je bodisi pri koritu, ali pa jim levicarska mentalana bolezen ne dopusca drugacnega razmisljanja. Zanimivo mi je, da se ze odkrito in brez sramu brez posledic pleni, da sodna veja oblasti z represivnimi organi vred ne more narediti nic (no, saj tudi ne zeli, se bolj ne sme). In tu je hakeljc. Kaksen pravni sistem imamo, da je nekoga, ki ima politicne botre prakticno nemogoce sprocesirati? Tu nas je lahko strah in se kako. Raja na vsakokratnih volitvah legitimira ravno to in tu se vse zacne in konca. Moja napoved, naslednja leva vlada bo usodo Slovenije zapecatila. Haracev se pac ne da do nezavesti dvigovati, prihaja tiha in delna nacionalizacija, izobrazenstvo odhaja, na vrata trkata muslimanska in juznjaska horda. Res je skoda te dezele in njenega normalnega dela ljudi, za ostale me globoko boli kurac.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!