Diklićeva dama z nageljčki

Datum:

Te dni smo tisti, ki imamo nizek krvni tlak, lahko normalno preživeli dan. Od jutra, ko smo v sobotni prilogi časopisa »proletarci vseh dežel, združimo se« prebrali, da nam Spomenka Hribar Diklić ponovno soli pamet, pa do večera, ko so nam misli še vedno bežale k njenim besedam. Tokrat se je privilegirana upokojenka spravila na Boruta Pahorja. Slep je, kdor ne vidi, da iz njenih ust, verjetno pa tudi povsem prazne glave, prihajajo tihe grožnje bivšega, bivšega predsednika države. Države, katere si ni želel in ji miselno ne pripada. Kot tudi ne omenjena gospa. Gospa, ki je od svojega 52. leta privilegirana upokojenka. Če preko palca seštejemo, da je na mesec neupravičeno v svoje žepe pobasala najmanj po 1.200 evrov, znese to 360 tisoč evrov v 25 letih. Priznati moramo, da je poleg številnih honorarjev, v denarni obliki ali v obliki različnih zastonjkarskih obrokov hrane, to kar lep znesek denarja in da gospa, kakorkoli gledamo, ni poceni. Gospa, ki se je rodila srbskemu očetu v Beogradu, je za svoje »svinjarije« plačala najvišjo ceno, ki jo lahko plača mati. Vendar njena v ideologijo ali materializem ujeta miselnost ne najde nikakršne povezave z mislimi o lastni krivdi in grehu oziroma ni zmožna miselnega preskoka o grehu, krivdi in kazni. Pa bi dobro storila, da bi se za trenutek pogledala v ogledalo. Mogoče bi uspela predelati svojo krivdo in doseči spravo sama s seboj.

V zadnjem umotvoru, ki ji ga je uspelo plasirati v Delu, posredno grozi Borutu Pahorju, posredno zanika ne samo neodvisnost sodstva, v tem delu bi se dalo celo z njo do neke mere strinjati, vendar pripiše sodišču odvisnost in pristranost. Tako da, dragi državljani, ni sodišče tisto, ki dopušča, da Ivan Zidar ne služi zaporne kazni, da prijatelj omenjene “drugarice” Zoran Janković svojo spolno slo zadovoljuje s pozicije moči, ius primae noctis si vzame kot absoluten vladar mesta Ljubljane in vseh njenih javnih podjetij, baje, po govoricah, tudi v Mercatorju ni bilo nič drugače. Prav tako po njenem ni sodišče tisto, ki je dopustilo, da zastarajo tudi vsi grehi, velike svinjarije in kazniva dejanja ostalih pripadnikov leve provenience. Zadnji tak primer je ustavitev postopka izdaje državne skrivnosti, ki jo je vsem ušesom v Sloveniji slišno storil Tone Rop. Ne, v resnici za vsem tem stoji omnipotente Janez Janša, ki odloča o delu sodišča, to pa mu slepo sledi in mu priznava popolno nadvlado. Janez Janša, ki je, saj ne boste verjeli, preprodajal orožje leta 1991, pa četudi se vsi spominjamo dogovora Kučan – Izetbegović in orožja na mariborskem letališču. Tudi pisni dokument o tem smo lahko prebrali. Vendar za gospo Diklić to ni bila preprodaja, orožje je mimo vlade, mimo vrhovnega poveljnika slovenske vojske, njej ljubega Milana Kučana, uspel prodajati Janez Janša.

Oglejte si še: Zločin brez kazni

Gospa Diklić grozi predsedniku države s kazensko odgovornostjo v zvezi s TEŠ 6, mu očita, da se zavzema za pietetni pogreb po vojni pobitih, hkrati pa premalo za grobove partizanov ali kakorkoli se že imenujejo revolucionarni borci, pa čeprav za urejanje njihovih grobov preko ZZB NOV vsako leto vsi namenimo ogromna denarna sredstva. Pozablja, da je Zdenko Roter v svoji knjigi dodobra opisal njeno privrženost t. i. močnemu voditelju, ki je, očitno po njenem stališču, samo in sme biti le Milan Kučan.

Lahko bi zamahnili z roko in rekli, da je babn’ca zmešana, vendar vsi vemo, da ni problem v njeni zmešanosti, temveč v njeni ubogljivosti in upogljivosti. V strahu pred izgubo privilegijev in občutka pomembnosti. Zato jo pokliče veliki mag ali pa ni niti toliko vredna in jo pokliče nekdo nižje. In že sledi sestavek v Delu, ki ga na srečo bere vse manj ljudi.

Spomenka se je upokojila s 25 leti delovne dobe
Lahko bi se mi smilila, včasih bi se mi tudi res smilila, danes, ko se s svojo privilegirano pokojnino norčuje iz revežev, ki so kot zadnje upanje po vsej državi izvolili SDS in njenega predsednika JJ, pa je jasno, da se boji, da bo vse to izgubila. In da bodo na dan prišle še večje svinjarije, kot sta jih odkrili obe komisiji, Logarjeva in Godčeva. Takrat bo na vrsti tudi ona, pa naj še tako žuga Borutu Pahorju. Ker toliko ga pa že poznamo, da vemo, da s tem žuganjem pri njegovem egu ne dosežeš veliko. Tudi če se ve, da je bila po kostanj poslana namesto drugega “močnega”, ki pa izgublja vpliv in moč. Narava gre vendarle svojo pot. Tudi pri gospe Diklić ni vrnitve v zgodnja petdeseta, ko se je z visoko pokojnino s 25 leti službene dobe upokojila. In pozor, takih je še veliko in zaradi njih moramo mi delati 40 let, da bomo dobili samo 50 odstotkov povprečne plače 30 letnega obdobja.

Foto: STA

Vendar gospe privilegirane to ne moti. A, kot rečeno, Bog ji je naložil križ. Z njim na hrbtu še vedno bruha ogenj in žveplo, zato je teža tega križa vsak dan večja. Zato se mi morda malce še vendarle smili, navkljub ali pa prav zaradi zlobe, ki jo bruha.

Kje so časi, ko so rojakinje, ki so z avtobusom prišle po svoje sinove, ki so napadli našo domovino, gospo Diklićevo, ki jih je z nageljčki pričakala pred dvorano Tivoli, vrgle z avtobusa. Njene rojakinje so imele pogum, imele so tudi strah, imele pa so tudi ponos, ki ga Diklićka ni imela nikoli!!!

Lucija Šikovec Ušaj

Sorodno

Zadnji prispevki

Sodišče obravnava zakonitost odpovedi RTVS Grahu Whatmoughu

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je včeraj na...

V Lendavi s subvencijami nad stanovanjski problem

Občina Lendava je objavila Javni razpis za subvencioniranje reševanja...

Voznik začetnik po dolenjski avtocesti z 254 km/h

Policisti Specializirane enote za nadzor prometa Generalne policijske uprave...

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...