Le čevlje sodi naj … sodnica?

Lucija Šikovec Ušaj (foto: osebi arhiv).

Ste se kdaj vprašali, koliko invalidov imamo v državi? Včasih smo dnevno spremljali afere, povezane z denarjem, ki so si ga invalidske organizacije delile na samo njihovemu vodstvu znan način. V zadnjem času o njih ne slišimo praktično ničesar več. Invalidi so zanimivi za medije, če se ravsnejo. Drugače ne.

Ko si gibalno sposoben, res redkokdaj pomisliš na tiste, ki to niso. Osebno, priznam, da z nejevoljo, ko vidim ogromno praznih parkirnih mest pred trgovino, ki prodaja različen gradbeni material. Takrat se vprašam, ali se bo kdaj 20 invalidov ob istem času pripeljalo v trgovino po vrečo cementa ali keramične ploščice. Predpisi o parkirnih mestih za invalide včasih res presegajo mojo pamet. Pred trgovinami z živili ali večjimi nakupovalnimi centri jih ni toliko kot pred trgovino z gradbenim materialom. Ampak to samo mimogrede. Nihče, ki je že kdaj začutil, kaj pomeni, da te boli “križ” ali da imaš nogo ali roko v mavcu, ne bo nikoli zapeljal na mesto, namenjeno invalidu. V to sem prepričana, čeprav me ravno takrat, ko me boli hrbtenica, najbolj moti, da zgolj dejstvo, da nimam neke odločbe, pomeni, da ne smem parkirati v bližini.

Ampak mislila sem, da imamo v Sloveniji korekten odnos do ljudi, ki so gibalno ovirani. In da jih sprejemamo kot vse druge oziroma jim z veseljem priskočimo na pomoč, če le-to potrebujejo. Zato me je v tem tednu prizadelo ravnanje ljubljanskega okrožnega sodišča do moje kolegice. Upam, da mi ne zameri, ker bom pisala o tem. Vesela sem, da sem jo spoznala in da sva se spoprijateljili, kljub razliki v letih, v času, ko je bila še zdrava. Tako jo poznam takšno, kot je, moj odnos do nje ni rezultat sočutja, temveč, kot rečeno, večletnega prijateljstva. Prijateljici sva postali pravzaprav v času, ko je bila ona tista, ki mi je bila v oporo, ki me je znala potolažiti, in če ji lahko vrnem uslugo sedaj, to naredim z največjim veseljem. Pa ne prosi velikokrat.

Neprimerni prostori sodne palače
Konvencija ZN o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008, zahteva enakopravnost invalidov na vseh življenjskih področjih. V 9. členu konvencija navaja, da je potrebno invalidom omogočiti dostop do fizičnega okolja enako, kot vsem preostalim. Nenazadnje tudi Ustava RS v 14. členu določa, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na invalidnost. Zakon o ratifikaciji Konvencije ZN je bil objavljen leta 2008, v mesecu aprilu. V času vlade Janeza Janše. Saj veste, tiste vlade, ki je vse po vrsti izključevala. Žal dlje od ratifikacije konvencije nismo prišli. Sprejeli smo pravilnik, ki pa je bil ravno v tistem členu, ki določa objekte, ki morajo biti brez ovir dostopni vsem, razveljavljen na ustavnem  sodišču in sedaj ne velja. Pustimo, da je ta člen razveljavljen že od leta 2009 in ga nobena vlada in nobeno ministrstvo ni popravilo. Zakon o graditvi objektov pa velja samo za novogradnje. In za ljubljansko sodišče vemo, da ni novogradnja. Ima pa, baje zaradi prostorske stiske, po Ljubljani v najemu kar nekaj prostorov. Gospodarski oddelek, ki je na Miklošičevi (najeti prostori so bili v lasti  “NPU Pogačarja”), je še za povsem zdravo osebo v tako neprimernih prostorih, da se zaveš vsakega kilograma, ki si ga pridelal preko zime. Ne samo da ni dvigala, hodniki so tako ozki, da bi lahko, če bi si zaželel, praktično oplazil s telesom vsakega sodnika, odvetnika ali stranko – ali oni tebe -, s katerimi se srečaš na hodniku. Klop, ki ti jo sodišče nameni za čakanje, pa je dejansko sprojektirana samo za anoreksične stranke ali odvetnice.

Sodišče povsem neprimerno obravnava invalidne osebe
Tudi glavna sodna palača na Tavčarjevi ne omogoča gibanja z invalidskim vozičkom, saj so po hodnikih med razpravnimi dvoranami nivojske stopnice. Ampak dve ali tri stopnice lahko človeku na invalidskem vozičku vsak mimoidoči pomaga premagati. Zadrega moje kolegice, ki se bori za pravice svojih strank, tudi na invalidskem vozičku in s pisanjem odgovorov, saj trenutno ne more govoriti, pa vseeno obstaja. Imamo pa  tudi del sodišča v zgradbi, kjer se nahaja Ljubljančanom bolj znana Kinoteka. Večina vas tega ne ve; stranke, ki s težavo odpirajo vhodna vrata, tam vprašujoče gledajo kam, preden zagledajo še ena stranska vrata, ki se odpirajo direktno na stopnišče, pa si prostore za vedno zapomnijo. Torej težka vrata odpreš k sebi, stopiš nazaj, nato hitro stopiš na stopnico in za tabo se vrata zaloputnejo. Mislim, da so prostori v drugem nadstropju, po številu stopnic bi bilo to danes tretje nadstropje. Nam, ki lahko hodimo, naj bi bila to rekreacija, za mojo prijateljico pa je nepremagljiva ovira. Zato si je drznila prositi, da se zaslišanje opravi v prostorih na Miklošičevi 10-12, kamor lahko dostopa z vozičkom, vendar ji je bila prošnja zavrnjena. Strokovna sodelavka, mlada in gibčna, verjetno prepričana, da bo takšna tudi ostala, seveda nima nikakršne empatije do le nekaj let starejše kolegice, ki je ob bolezni tudi doktorirala in predava na fakulteti. Ne, polna sama sebe je prošnjo vehementno zavrnila in kolegica ji je sporočila, da jo bo po stopnicah prinesel mož. Spomnila sem se, kako je mene vozil na obravnave moj mož, potem ko me je umil in oblekel. Seveda le, če je imel čas. Tudi zame na sodišču ni bilo usmiljenja, nasprotno, celo stanovska zbornica je ugotovila, da sem selektivno izbirala obravnave. Kar sicer drži, vendar je selekcijo delal moj mož, ki je poleg mojega oblačenja, umivanja in voženj seveda opravljal tudi svoje delo in ni imel vsakič možnosti in časa, da mi omogoči razkošje prihoda na sodišče.

Po odnosu do ljudi se da sklepati, kako bodo sodili
Že večkrat sem povedala, da me krivice izjemno zabolijo. Odnos, ki ga imajo sodniki in strokovni sodelavci do odvetnikov, pa opravičujejo z navodili, ki naj bi jih dobivali od predsednika sodišča, čeprav je ta meni zatrdil, da nima nikakršne možnosti vplivati na to, ali bo sodnik spoštoval, da si opravičeno odsoten z dela zaradi bolezni, in preklical obravnavo, ali ne. In tako je krog sklenjen. Nihče ne odgovarja za nič. Zato se nikar ne čudite, če se vam zdijo sodbe krivične in da ne zaupate pravosodju.

Vrhovno sodišče (Foto: STA)

Po odnosu do ljudi se tudi da sklepati, kako bodo sodili. Če vas ne obravnavajo kot človeka, če vam ne priznajo pravice do šibkosti, da lahko zbolite, potem seveda ne morete pričakovati, da bodo sodili pravično.

Mogoče se bodo držali črke zakona kot pijanec plota, vendar to ni sojenje. To je potem nekaj takega, kot uporaba pralnega stroja. V roke vzameš navodilo in tako nastaviš program pranja. Nič več in nič manj. Tvoje delo je le v tem, da med belo perilo ne zaide črna nogavica in da znaš brati. Potem pa lahko utrujaš pralni stroj do onemoglosti. Samo ko omaga, se ti maščuje. Včasih tudi tako, da poplavi. In vsaj toliko vednosti bi morali imeti tudi sodniki.

Lucija Ušaj Šikovec

  • Jan Kovalski

    “o odnosu do ljudi se tudi da sklepati, kako bodo sodili. Če vas ne obravnavajo kot človeka, če vam ne priznajo pravice do šibkosti, da lahko zbolite, potem seveda ne morete pričakovati, da bodo sodili pravično.”

    Dobra misel!

  • Luka Marchessi

    Ta vešča je na PožarTV imela vranje črne lase. Tule ima rdeče.
    Očitno se farba.
    In bralce tudi.

    • Steiermark

      Tudi ti komunist spadaš med tiste ki farbajo in ki si prefarban!

  • Luka Marchessi

    Kakovost tega člančiča ustreza kakovosti fotografije sodišča.

    • karpelec

      Tako je prav, kar sam s sabo se zmeni.

  • Luka Marchessi

    Če ste SDS-ovska opranoglava ovca ne kliknite na spodnji link!!
    https://imgur.com/a/uiASm

  • anzek

    Ga Lucija, odlična kot vedno.

    Ravno naš odnos do sočloveka, nas naredi Človeka!!

  • RATATA

    Na invalide pomislim vedno, ko iščem parkirni prostor na parkirišču in se parkrat peljem mimo vseh praznih, z oznakami rezerviranih za invalide.

  • tasilo

    (X) V TO sem prepričana, …

    Ta napaka je tako pogostna in tako razširjena, da je nihče več ne zaznava kot napako. In vendar je napaka. — Kakor v lepi in praviln slovenščini O NEČEM dvomimo, tako smo O NEČEM drugem prepričani.

    (>) O TEM sem prepričana, …

    LP. Hanibal Lector

    • dob

      Hvala. Redno delam to napako.

  • Franc Šink

    Neki dan sem opazoval “invalida”ki je nakladal vreče cementa po 25 kg. Na vidnem mestu pa invalidsko dovolilnico in nobeden mu nič ne more !Če to ni zloraba.

  • tasilo

    Mene pa zanima, ali je kje kakšen predpis, ki pravi, da invalidom ni treba plačevati parkirnine (recimo kjer parkirni prostor ni za zapornicoa ali v garažni hiši). Na ulici imajo vsi parkirani avtomobili plačano parkirnino, le kripeljevski avti nikoli. In če boste zdaj skočili v luft zaradi izraza “kripl”, bom dejal pa tako: kdor pošteno plača parkiranje, je invalid. Kdor ga ne, je pa kripl.

    • dob

      Möderndorfer je kripl tudi če plača parkirnino.

      • traktor

        Takih kriplnov je v parlamentu vsaj 46.

  • karpelec

    Tam kjer so jih polna usta pravičnosti, nimajo časa misliti na osnovno pravilo o prijaznem dostopu do vseh storitev, ki jih človek lahko opravi za njih ali zase. Če si notranje nerganiziran, se to kaže navzven in temu primeren je tudi rezutat tvojega dela.

  • PIA PlA

    Vse lepo in prav, vendar se ta odnos žal vedno obravnava glede na situacijo v kateri so se ljudje znašli;
    če si pešec preklinjaš nore neobzirne voznike, ko sam voziš, zmerjaš objestne pešce, kolesarje, motoriste in druge prehitre ali prepočasne voznike.

  • Olga_10

    Odpiranje težkih vrat se z lahkoto reši s senzorjem in elektromotorjem… Parkiranje pa po vzoru Švicarjev, ki imajo parkirišč vedno dovolj, zato ker imajo red in nadzor….
    Za nedostopne dvorane obstaja rešitev – dvigalo, lahko zunanje…
    Kjer je volja, je pot!
    Sramota je, da levičarji, ki jim naj bi bil “človek največja vrednota” ne razumejo človeka, ki potrebuje pomoč! Razumejo le tujerodne divjake in vse, ki ne vedo katerega spola so, pasje dojilje….
    Spet smo pri rešitvi: SDS je zanesljiva in nepodkupljiva stranka, ki ima posluh za potrebe državljanov! Ravno včeraj sem gledala na Hanzi intervju z gospo Godec! Odlično! Volimo SDS!

  • Miccy

    Hja… Ko sem pred leti neko največjo opozicijsko stranko zaprosila za pomoč, seveda niso pomagali. Šlo je točno za invalidsko problematiko. Problem do dneva današnjega ni rešen in nič ne kaže, da kadarkoli bo, četudi se nanaša na invalidne osebe v času upokojitve. Invalidi pač niso politično zanimiva skupina in tudi pred temi volitvami se jim ne namenja neke pozornosti.

  • samotoje

    Nekaj let sem bil porotnik na sodišču v Ljubljani. Tako nestrokovnega, nemarnega, arogantnega in ignorantskega obnašanja, kot so ga izkazovali sodniki in sodnice, tožilci in tožilke nisem izkusil nikjer drugje. Le še dekanat na FF se lahko meri z njimi. Od takih ljudi ni pričakovati človeških vrednot. Se jim pa splača postaviti po robu. In vrniti z enako mero.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!