Levičarske “nevladne” organizacije dobivajo milijone, da sponzorirajo kulturo smrti

Franci Donko (Foto: STA)

Cerarjeva vlada se bo zapisala v zgodovino ne samo kot najbolj nesposobna, ampak tudi najbolj socialno gluha. Eno govori, drugo dela, ljudi pa kot da ne sliši. Posledice teh ‘zdravstvenih težav’ vlade pa seveda nosimo ljudje.

Cerarjeva koalicija je s pomočjo Anje Kopač Mrak v socialni politiki odkrila nišo, skozi katero si želi zagotoviti neomejen vpliv na družine, svojim pomagačem v ‘nevladnih’ organizacijah pa omogoča bogato financiranje iz denarja davkoplačevalcev. V novem Družinskem zakoniku so to celo zapisali v sam zakon!

2. člen ustave: Slovenija je pravna in socialna država po meri ‘socialnih’ demokratov
Med uvajanjem spornega Svetlikovega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev sem napredoval v svetovalca, spoznal vso bedo tega sistema, vso krivico, ki jo povzroča zgrešena socialna politika, ki z odvzemanjem transferjev in s slabšanjem materialnega položaja ljudem jemlje dostojanstvo, zajamčeno v ustavi.

Anja Kopač Mrak je že kot državna sekretarka pri ministru Svetliku sodelovala pri uveljavitvi nove socialne zakonodaje, zaradi katere si družine materialno še danes niso opomogle. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je družine prikrajšal za okoli 100 milijonov evrov letno. Zagovarjala je dva propadla poskusa družbenega inženiringa, propadli Družinski zakonik in novelo ZZZDR, ki smo jo decembra 2015 zavrnili na referendumu, uvedla dijakom neprijazen sistem štipendiranja, dobesedno vrgla denar skozi okno za vrednotnice, zagovarjala uvedbo spornih davčnih blagajn, zaradi katerih je propadlo na tisoče malih podjetij, podaljšala veljavnost omejevalnih ukrepov ZUJF itd.

V času njenega ministrovanja prihaja do izrazitih poskusov umetnega ustvarjanja trenj v odnosih med spoloma, na račun katerega se iz proračuna izdatno napajajo homoseksualne-lezbične-bi-trans-queer-seksualne organizacije, ki davkoplačevalski denar porabljajo za otrokom in družinam sovražne kampanje in pod njenim vodenjem zlorabljajo centre moči, kot je ministrstvo in druge državne ustanove. Pod ministričinim okriljem je na ministrstvu nastal tudi demokraciji nevaren Zakon o varstvu pred diskriminacijo, ki uvaja ideološko politično policijo, ki jo vodi homoseksualni aktivist Miha Lobnik.

Volilna kampanja iz denarja, namenjenega socialno šibkim, in neomejeme količine denarja za ‘naše’
Anja Kopač Mrak za delo, ki bi ga naj opravile njene službe, rada najema različne ‘strokovnjake’ in jih bogato plačuje z našim denarjem. Za svojo reklamo v zvezi s komunikacijsko strategijo in promocijsko kampanjo o ukrepih evropske kohezijske politike je dala 100.000 evrov državnega denarja agenciji Pristop! Ta denar je za državljane, potrebne socialne pomoči, vržen skozi okno. Koristi le agenciji Pristop in pa stranki SD in Anji Kopač Mrak, ki jima verjetno Pristop dela volilno kampanjo. Tudi uveljavitev novele Zakona o preprečevanju nasilja so pospremili z zapravljanjem denarja z jumbo plakati in s TV-oglasi, kar je vse prej kot poceni.

Kot vidimo, ji gre razmetavanje našega denarja dobro od rok. Tudi za pisanje zakonov, kar je, mimogrede, naloga zaposlene armade pravnikov in strokovnjakov po ministrstvih. Vsebino izredno občutljivega Zakona o preprečevanju nasilja v družini je zaupala aktivistom iz Društva za nenasilno komunikacijo, ki se izdatno krmi iz državnih jasli. To društvo je samo v letu 2015 prejelo neverjetnih 780.000 evrov davkoplačevalskega denarja! In kar je najbolj zaskrbljujoče in tragično: obubožane slovenske družine preko davkov prisilno plačujemo družinam sovražne vladne organizacije, kot so Amnesty International, Mirovni inštitut, Društvo za nenasilno komunikacijo, Legebitra, Zavod TransAkcija in podobne.

Kruha in iger!
Če je Janković pri preprostih priseljencih z juga popularen zato, ‘ker se znajde’, je podobno tudi s Cerarjevo vlado. S kadrovskimi čistkami so lepo poskrbeli za svoje, izkazali so se tudi s poznavanjem zgodovine, a spet le za svoje potrebe. V drugi polovici mandata nastopajo kot stari Rimljani pred propadom imperija. Če so bogati Rimljani med igrami množicam še metali kruh, ravna Cerarjeva ‘socialno čuteča’ vlada malce drugače.

Za navadne ljudi so izbrali igre, kruh pa je namenjen ‘našim’. Bančno luknjo tako polnimo vsi, tudi tisti na socialni pomoči, z davki skrbimo za borčevske penzije, ki se podedujejo, zdaj pa so na vrsti še množice mladih, za boj sposobnih moških. ‘All inclusive’ enega prosilca za azil nas stane 2.000 evrov na mesec!

Takšna je socialno politika Cerarjeve vlade. Vsak dan te vlade je za slovenske državljane nekoristen in škodljiv.

Franc Donko