Lokalne volitve – konsolidacija desnice je pot do uspeha

Datum:

Lokalne volitve so mimo. Čas je, da se stroji za asfaltiranje in tovornjaki za štiri leta umaknejo nazaj v garaže, medtem ko se bodo občine zopet zazibale v udoben sen vsakdana, čakajoč na naslednji dogodek v mestu Gogi. Potrdili smo stare šerife, povratnike, amaterje, vaške posebneže, priljubljene balkanske priseljence druge in tretje generacije ter nekaj resničnih strokovnjakov, nekaj pa jih bo morali za lepo plačo trepetati še do 2. decembra. Zaključki?

Najprej fenomen neodvisnih kandidatov, ki – vsaj uradno – niso povezani z nobeno politično opcijo. Trend je v porastu, gotovo pa ima nekaj skupnega tudi s splošnim nezaupanjem v politiko, ki se je po letošnji 5+1 izsiljeni farsi še poglobila. Delno je kriva polarizacija volilnega telesa, saj politično opredeljen župan zaradi sovražne nastrojenosti polovice prebivalstva do svoje opcije tvega, da bo odtujil pol občine – to je še posebej nevarno za župane in svetnike z liste SDS, odkar so se med ljudstvom lepo usidrale posledice medijskega linča – ogabnega senzacionalističnega obmetavaja s fašizmom, orbanizmom, rasizmom itd.  Na drugi strani lahko razloge delno iščemo tudi v zgodovini naše etnične skupine, ki je iz poljskih močvirij prinesla značilne tisočletja stare šege. Staroslovanski koncept župe, iz katerega izhaja tradicija županstva, še zmeraj temelji na skupini tesno povezanih ljudi, kjer nekakšen plemenski poglavar skrbi za dnevne posle skupnosti. V vaseh in manjših mestih zato ljudje funkcijo župana še danes vidijo kot apolitično funkcijo, kjer sosed Franci, ki je velik poštenjak, poskrbi, da bo na ulici zgrajeno košarkaško igrišče in da bodo v kratkem dobili nov asfalt, ki ga bodo potegnili tudi do dovozov pred hišami.

Večja je skupnost, bolj je podobna državi. Bolj je podobna državi, več je politike, podobne tisti na državni ravni.  Tiste najbolj podle, primitivne,  oportunistične, kruhoborske, celo kriminalne …

Zakaj so naše metropole še naprej leglo kronične korupcije in poklicnega kriminala?
Moramo se sprijazniti, da si v večjih mestih občani želijo takšnih ali drugačnih samodržcev, katere podpirajo z moralnim relativiziranjem v smislu “saj krade, ampak tudi za mesto je nekaj naredil”. Ker je slovenska levica otrok socialistične tiranije, je še posebej učinkovita v oblikovanju levo nastrojenih šerifov. Vse njene sile na lokalnih volitvah naravno gravitirajo proti ljudem, ki izpolnjujejo potrebne titoistične osebne lastnosti, za uspešno prodajo kulta osebnosti. Za vsakokratne nove obraze na državni ravni je dovolj kronična narcisoidna motnja, na lokalni ravni je potrebno nekaj več. Tista šankovska priljubljenost, ki je v državnem zboru in Bruslju nepotrebna, v občinskem svetu pa nepogrešljiva. Priznam, da so pravi mojstri v iskanju prav takšnih. Ljudje pa prav radi zaplešejo po taktih melodij lažne socialne pravičnosti, na katero zaigrajo vsako kampanjo. Zaradi tega bodo naše metropole še naprej leglo kronične korupcije, poklicnega kriminala in institucionalnega z vsemi vejami oblastmi podprtega ščitenja lokalnih šerifov za vsako sceno. To je pač normalnost slovenskega velemestnega vsakdana, kot v Palermu in Neaplju. Mesta heroji se utapljajo v svojem oportunizmu, navajenostjo na stagnacijo in videnja uspeha po načelu severnokorejskega asfaltarstva. Koliko so Jankovići, Kontići, Arsenovići in podobni tiči posledica tega, da so komunisti po vojni oropali in poklali večino meščanstva, tisto kar pa je ostalo, pa vestno indoktrinirali, je stvar interpretacije. Kot je stvar interpretacije, kaj pomeni dejstvo, da je 60 % ljubljančanov ostalo doma. Vdanost v usodo, da bo Janković zmagal v vsakem primeru? Zavarovanost v njegovo zmago in prepričanje, da zaradi tega itak ni potrebno voliti? Splošno pomanjkanje zaupanja v pravno državo? Na žalost ne bomo nikoli izvedeli, kaj počne volilno impotentni del volilnega telesa, lahko pa si mislimo in delamo analize v skladu z lastno kognitivno pristranskostjo. Ker sem optimist, bom napovedal, da je to tisti del mesta, ki so ga predvolilne ankete, ki so Jankoviću napovedovale celo 70 % dovolj otopele, da se mu ni zdelo vredno zapraviti nedelje (in tvegati, da kateri od njih konča pod kolesi mestnega avtobusa na Slovenski ulici).

Saša Arsenović. (Foto: STA)

Dejstvo, s katerim se moramo naučiti živeti, je to, da imamo v urbanih središčih skoraj vseh večjih mest trdo levičarsko jedro, medtem ko je podeželje manj podvrženo levi demagogiji. Ljubljanski romarji na magistrat bodo še štiri leta kupovali poceni kmetijska zemljišča in si nato tam po pridobitvi gradbenega dovoljenja postavljali hiše, kupovali bodo stanovanja v centru mesta za pol cene, zmagovali na koncesijah, ki bodo kot nalašč primerne ravno za podjetje, katerega so ustanovili prejšnji mesec, in pridobivali dovoljenja za postavljanje lokalov na ekskluzivnih lokacijah v mestu. Navadni ljudje pa bodo občudovali turistični geto v centru in v vsem blišču sprememb niti ne bodo opazili razpadajočih stavb na Čopovi, niti krušečih se škarpnikov in tlakovcev, s katerimi so po balkansko kičasto zaprli nekoč glavno prometnico skozi center.

Prej ali slej bodo tudi v Mariboru začeli oportunistično romati na magistrat
Ljubljana je pač vesolje zase, bodo rekli nekateri. A bolj skrbi Maribor. Tam je levica pokazala, da lahko v zadnjih petih minutah lansira kandidata, okrog njega prek ene od instant strank zbere vso levo elito in mu skozi glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva zgradi kredibilnost, ki je sam kandidat ne more zrušiti niti z obupnimi nastopi, zgodovino nasilništva in dvomljivo poslovno uspešnostjo.  In zopet moramo priznati – res znajo izbirati. Izbrali so kandidata, ki bo na nasprotni strani vzbujal pomisleke o njegovih južnih koreninah, kar bo levica s pridom uporabila za ustvarjanje mita o latentni rasističnosti Slovencev. Je finančno dovolj kompromiran, da bo počel, kar se mu bo reklo, zato bo mesto kot njegov duhovni dvojček v prestolnici vzdrževal v stalni pripravljenosti levičarskega vzdušja, zgodovinskega osredotočanja na partizanstvo in perverznega poveličevanja delavstva, medtem ko bo sam živel v oblaku zaščitenega turbo kapitalizma, kakršnega lahko posvečenim omogoča le naša socialistična tranzicijska levica. Slej kot prej bodo tudi v Mariboru začeli oportunistično romati na magistrat.

Prava pot je konsolidacija desnice
Najpomembnejša lekcija, ki sem se jo naučil na lokalnih volitvah, pa je bila tista, ki mi jo je odčitalo lastno mesto. V Slovenskih Konjicah sta dva županska kandidata desnice kandidirala drug proti drugemu (aktualni župan SLS, proti poslancu SDS). Na koncu sta skupaj dobila ravno toliko, kot je zdajšnji župan dobil na prejšnjih volitvah, se pravi da se je rezultat desnice razdelil med oba, medtem pa je kandidat, katerega je podprl SD,  prehitel oba.  Kljub temu da je bil večinoma neviden, ko pa se je pojavil, pa je njegovo kampanjo vodil lokalni politkomisar Štromajer s tipičnim SD-jevskim venezuelskim programom “enakih možnosti” in tendencioznimi, neutemeljenimi, žaljivimi (in kar je najhuje nekonsistentnimi) napadi na konkurenco. Morda se imamo le Štromajerjevi skrajnosti zahvaliti, da so odtujili dovolj volilnega telesa, da potem kandidat, ki ga je podprl SD ni prišel naprej že v prvem krogu, po načelu kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Lepo bi bilo če bi SLS tokrat podprl župana SDS, tako kot je SDS prej dva mandata podpiral in sklepal koalicije s starim županom SLS. A to je že druga zgodba – vsak ima pač svojo računico. Iz celotne prigode sem odnesel predvsem naslednjo lekcijo: desnica v tako kontaminiranem okolju kot je slovensko ne more zmagati, če ni konsolidirana. Tako kot osamosvojitve ne bi bilo brez Demosa, tako ne bo zmag na državnih in lokalnih volitvah brez medsebojnega sodelovanja.

Da je konsolidacija prava pot, je pokazal Anže Logar. V mestu starih socialističnih priviligirancev, potomcev vojaškega osebja iz južnega dela bivše skupne države in na Jankovićevo hobotnico priklopljenih pragmatičnih oportunistov, je uspelo kandidatu SDS – ob podpori preostalega intelektualnega in strankarskega jedra bivšega Demosa – aktivirati skoraj tretjino volivcev. To so številke, ki že vzbujajo določen optimizem za svetlo prihodnost desnice, ki si ne meče polen pod noge, ampak sodeluje.

Če je Logar v slovenskem Caracasu dobil 30 %, potem lahko povezana desnica na državni ravni dobi vsaj 50 %
Levica je trajno skregana. Narcisoidne osebnosti, ki so se zbrale na Gregorčičevi 20, se več kot očitno sovražijo med sabo. Erjavec sovraži Bratuškovo, ker mu je speljala volivce. Cerar ne mara Erjavca in Židana, ki sta njegovo stranko pred odstopom, še bolj pa po odstopu, živo požrla. Bratuškova sovraži Cerarja, ker je odgovornost za prodajo NLB (ki v nacional-socialističnem volilnem telesu predstavlja veleizdajo) prelagal na odločitve njene vlade.  Šarec sovraži vsakega po malo, najbrž pa vsaj malce bolj še oba stara nova obraza, ki sta svojo vlogo premiera opravljala pred njim – zato ker ju splošna javnost vidi kot bolj kredibilna, njega pa kot tretjerazrednega komika in političnega bleferja. Nadkoalicijski bolivarji iz Levice pa si pulijo lase in pihajo od jeze, ko “neoliberalna” vlada razprodaja državno premoženje in noče bolj odločno in pravično razdeliti denarja, ki so ga podjetniki zaslužili med konjunkturo. A na koncu je povsem vseeno, kdo je s kom skregan in kako nekompatibilni so si programi. Ko je treba, stopijo skupaj in predstavljajo enotno fronto. Cinik bi rekel, da skoraj tako, kot da bi jim nekdo od zgoraj narekoval, kako se morajo obnašati.

Foto: Demokracija

Na desnici lahko naredimo podobno, le da brez vpliva globoke države. Zaradi tega, ker nas povezujejo pomladne vrednote, kot so predanost ideji samostojnega, suverenega slovenstva (od česar se levica korak za korakom umika), naravna prijaznost do podjetništva, fiskalna odgovornost, težnja po zmanjšanju davčnih bremen in omejitvi vpliva državnega aparata na vsakdanje življenje posameznika. Logarjev rezultat nam je lahko le inspiracija in vzpodbuda za bodočnost. Če je SDSov kandidat v slovenskem Caracasu dobil 30 %, potem lahko podobno povezana desnica na državni ravni dobi (vsaj) 50 %. Če globoka država ne bo dovolj temeljito kontrolirala narcisoidnih tendenc svojih nastavljencev, morda že 2019?

Mitja Iršič

Sorodno

Zadnji prispevki

Prohamasovski levičarji se bodo srečali na vseslovenskem shodu sredi Ljubljane

Inštitut Danes je nov dan, eden njegovih najbolj znanih...

Mladi zdravnik: Podcenjevali smo, kako zelo je tej vladi vseeno

Včeraj je potekel stoti dan zdravniške stavke. Vlada Roberta...

Ali ima Boštjančič pred koncem javnega razpisa že svojega izbranca ?!

Pojavljajo se namigi, da naj bi finančni minister Klemen...

Bo Tusk prekinil sodelovanje z ZDA in Južno Korejo pri gradnji jedrskih elektrarn?

Vlada Donalda Tuska naj bi razmišljala o sodelovanju s...