Zadeve so postale smrtno resne. Manj kot mesec dni je do volitev in nekatere že grabi panika. Da bi pospešili izločanje konkurence, so se pri Socialnih demokratih odločili, da bodo njihovi kandidati viseli po slovenskih straniščih. Volilnega stratega, ki je to predlagal, bi rad poznal, zagotovo pa sta dve možnosti – da bo dobil Prešernovo nagrado za umetniški vtis ali pa ga bodo v SD po volitvah kazensko ovadili. Nekateri namigujejo, da se je te strategije domislil Dejan Levanič, to je tisti ‘bejbifejs’, ki pametno gleda, ko govori partijske neumnosti.
Sem tudi v dilemi, ker res ne vem, kaj mi na stranišču s plakata lahko pripoveduje lider stranke Dejan Židan! Ni namreč medicinskih dokazov, da to pomaga siromakom s povečano prostato, da lažje lulajo, prihajajo pa nekatere informacije, da zaradi plakata s podobo Dominike Švarc Pipan prihaja do prezasedenosti nekaterih pisoar zmogljivosti. Čeprav povprečje obiskov kvari Anja Kopač Mrak, ampak, nihče ni popoln. Ob tem je treba poudariti, da v tem primeru Židanovi ravnajo zelo neenakopravno, saj se oglašujejo samo na moških WC-jih, ne pa tudi na ženskih. Kot zagovorniki ženskih kvot so se tu izkazali za pristranske. Prijavljam jih zagovorniku enakih možnosti Mihu Lobniku.
Oglejte si še: Pisma podpore in upora – Turnšek
Sicer pa WC-plakati sodijo med tako imenovane alternativne medije. Kot pravi ena od firm, ki se s tem ukvarja: strateška pozicija zagotavlja, da se plakatu ni mogoče izogniti, čas ogleda pa je dolg v povprečju eno minuto, v kar ne verjamem, ko gre za Židana. Pri Dominiki pa ta čas sovpada s posebnim ugodjem. Če bi SD postal relativni zmagovalec volitev, bi lahko rekli, da smo dobili prvo straniščno stranko, stranko urinirajočih volivcev. Ni pa pojasnjeno, zakaj si Židan na primer ni izbral plakatiranja še na pokopališčih pred mrliškimi vežicami, kjer je tudi veliko ljudi. Dobro obveščeni pravijo, da zato ne, ker sta se s Karlom Erjavcem fer dogovorila za razdelitev oglaševalskega prostora. Zaradi DeSUS-ove pokojninske politike so namreč slovenska pokopališča Erjavčev življenjski poligon.
Erjavec upa, da bodo upokojenci zdržali do 3. junija
Židanu in njegovi stranki prav v času, ko nas gleda iznad pisoarjev, popularnost pada in izdelovalci javnega mnenja bodo imeli še veliko težav, kako naprej. Mimogrede: v skladu z naravnim pravom pred pisoarji me zanima, kaj se mora zgoditi s človekom, ki voli Židana in njegove, ko jih vidi na stranišču? Odgovor lahko da le ustrezna znanost. A Janja Božič Marolt iz Mediane ima težave, ker so jo obtožili, da dela lažne ankete v korist Marjana Šarca. Nikola Damjanić iz Ninamedie se še ni čisto odločil, kdo bo zmagal, ki ne bo Janez Janša, Niko Toš v svojem FDV-laboratoriju skupaj z Milanom Kučanom dela poskuse na podganah, Igor Oman iz Episcentra pa je zaradi popolnoma zgrešene volilne napovedi iz predsedniških volitev izgubil ugled in metodologijo. V štali pri atu Ivanu Omanu se mu pa ne ljubi gnoja premetavati, raje to dela v javnomnenjski znanosti.
Kar zadeva predvolilne aktivnosti Karla Erjavca, on zelo hiti, da pride še pravočasno do nekaterih volivcev, ki imajo po njegovem prizadevanju zadnjih deset let pokojnino daleč pod mejo revščine. V Sloveniji jih je približno 83.000 in Karel upa, da bodo vzdržali do 3. junija. Prav tako se sprehaja po domovih upokojencev, kjer pa ne obljublja več 1.000 evrov pokojnine, ampak ono nad pragom revščine. Prag revščine je pri 617 evrih in Erjavec lahko penzionistom obljubi 618 evrov. In bodo reveži nasedli, v skladu z DeSUS-ovim sloganom – brez nas pokojnin sploh ne bi bilo. In tako bosta Erjavec in DeSUS za 1 evro uresničila volilni slogan iz leta 2014, ki je letos isti: vrnimo ljudem dostojanstvo. Koliko dostojanstva dobiš za en dodaten evro, pa mi ni uspelo ugotoviti.
Za Murglovo bolje da je poslanka, kot sodnica
Sicer pa SD ne ponuja kakšnih posebnih presenečenj s svojimi kandidati, kot je to na primer pri Stranki modernega Cerarja, kjer se je zgodilo, da si je Cerar upal spet kandidirati, glede na to, da je človek slabih živcev, ki mesec dni pred rednimi volitvami izgubi še tisti del kompasa, ki ga je sploh imel. Je bil pa dober po odstopu: za vse svoje napake je okrivil koalicijska partnerja, ki sta sicer katastrofa, a vsaj tako velika kot Cerar. Je pa dobro, da spet kandidira Jasna Murgel, ker je manj usodno, da sedi v poslanskih klopeh, kot pa da bi kot sodnica sodila. Kontinuiteto 1945 na kandidatni listi zagotavlja Milan Brglez, specialist za naravno pravo, zdravje naroda pa zastopa histerični Jani Möderndorfer, včasih znan kot primarij doktor iz Onkološkega inštituta in dobitnik zlate kahle za retorične bravure.
Prihodnjič pa o ostalih.
Vinko Vasle