Desnica osvaja evropske ulice. Prvič po dolgem času v Evropi postaja trend in moderno, da si konservativen. Antisistemski karakter sodobnih desničarskih gibanj dela ideologijo popolnoma sprejemljivo tudi za mlade. Populizem je novi rokenrol v ZDA in Evropi.
Iz teh “norosti”, ki se dogajajo in ki se bodo dogajale v letih, ki so pred nami, bo verjetno izšel nekakšen prihodnji esteblišment. Kakor danes gledamo, kako so na najvišjih položajih v EU in Natu nekdanji marksisti, ki so danes leva sredina, tako bo verjetno čez desetletje na visokem položaju mladi Francoz, ki je v tedaj daljnem letu 2018 nosil rumeni telovnik in metal molotovke po Elizejskih poljanah.
V politiki se zadeve dogajajo čez noč, na vrhuncu dogajanja pa se običajno ne dogaja rušenje obstoječega sistema, ampak se ustvarja elita, ki ga potem kasneje malo manj ali malo bolj reformira. Reforma pa ne pomeni nujno rušenja prejšnjega sistema. Poglejte, neoliberalni levici ni uspelo zrušiti nacionalnih držav, čeprav je skoraj trideset let totalni mainstream, ki se mu hvala bogu bliža konec. Prav zaradi tega je pomembna filozofija rumenih telovnikov. Oni ne bodo spremenili Macrona, ne bodo popravili nepopravljivega sistema v Franciji, ampak bodo ustvarili novo intelektualno vojsko, ki si bo v naslednjem desetletju izborila, da bo vodila mainstream v tej deželi. Morda bodo udarili tudi na evropskih parlamentarnih volitvah naslednje leto.
Ustvarja se novi mainstream, kjer je Jordan Petrson popularnejši od Žižka
Desnica je začela s pohodom do konca kulturnega marksizma v Evropi. Frankfurtska šola se bo počasi umaknila na obrobje. Kakorkoli je to za balkanske družbene načelnike žalostno, se bo na Frommu in Marcuseju kmalu nabiral prah. Njuni mesti bodo zavzeli drugi. Morda jih v tem trenutku še ne vidimo, a so tukaj, Jordan Peterson je letos veliko bolj popularen od Slavoja Žižka, Steven Bannon že zaseda mesto Georgea Sorosa. Vsi s posmehom gledajo na levičarske intelektualce, filozofe in aktiviste. Tragično je gledati, kako Bernard-Henri Lévy popolnoma neargumentirano brani podkupljeno elito, ki nima niti 20-odstotne podpore prebivalstva v svoji državi.
Rumeni telovniki so morda simbol, ki je manjkal dosedanji evropski populistični misli, ki se jasno bori za nacionalno samostojnost, proti množični migraciji, ki vodi v kulturološko menjavo Evrope, ter za pošteno tržno ekonomijo, v kateri je država samo arbiter in ne ustvarjalec ekonomskih trendov.
Slovenija med rumenimi telovniki in balkanskimi zelenimi možgani
Čeprav se zdi napihnjeno (ker gre za majhno državo), se zdi, da je Slovenija nekakšen tampon med evropskimi rumenimi telovniki in balkanskimi zelenimi možgani. Po tem, kar lahko vidim na daleč, se mi zdi, da imate kot država nesrečo, ker ste z eno nogo v svetu rumenih telovnikov, z drugo pa v neskončnem propadu balkanskih zelenih možganov. Poglejte tragično razliko med nami, Balkanci, in Evropo (ki ji, že stotič poudarjam, pripadamo in moramo nekega dne postati njena avantgarda). Dokler se Evropa razbija pred novimi trendi, ki jih nosi nova desnica, se mi ukvarjamo z običajnimi neumnostmi!
Odločitev Kosova, da ustanovi svojo vojsko, je vznemirila Balkan do te mere, da so določene države celo dvignile stopnjo vojaške pripravljenosti. Nato, ZDA in EU ne morejo sprejeti enotnega stališča v tej zadevi, ki predstavlja velikanski izziv za stabilnost celotnega območja. Namesto da bi se prebivalci Kosova kot Evropejci bojevali proti svoji klanovsko-mafijski vladi, se ukvarjajo z vprašanji iz 19. stoletja! Ustvarjajo napetost s svojimi sodržavljani Srbi, s katerimi so se do pred kratkim vojskovali, zaradi česar sta obe strani na koncu prišli še bolj siromašni, s še bogatejšo elito! Hkrati se malce južneje še vedno vleče spor o imenu Makedonije, ki ga je sprožila Grčija. Medtem ko se vsa Evropa bori za nacionalno samostojnost, se tukaj krši suverena pravica naroda, da imenuje svojo državo tako, kot sam hoče! Srbija in Hrvaška vseskozi neuspešno poskušata ustvariti negenociden suverenistični diskurz, kar preprosto pomeni, če sta Kosovo in Makedonija v devetnajstem stoletju, zdajšnja raven Srbije in Hrvaške nikakor ne more izstopiti iz diskurza, ki ga lahko umestimo v začetek dvajsetega stoletja … Vsi smo obtičali in bežimo pred novimi trendi. Živimo v filmu, da smo najpomembnejše točke v Evropi samo zato, ker uporabljamo Facebook in Twitter.
Ljupčo Zlatev