Makroekonomska slika Doriana Graya

Bernard Brščič (Foto: osebni arhiv)

Glavni argument Mira Cerarja za štiriletno podaljšanje uživanja izjemnega razgleda na Ljubljano iz šestega nadstropja Gregorčičeve 25 naj bi bili izvrstni makroekonomski rezultati v času njegovega vodenja vlade. Možakar je prepričan, da nas je s svojo vlado spravil iz krize. Podedoval naj bi bil razsulo ter ga z modrim vodenjem ekonomske politike in izpeljavo strukturnih reform saniral. Zaradi njegovih politik naj bi bili spet na poti gospodarske rasti. Namen pričujočega razmišljanja je ugotoviti, v kakšni meri je makroekonomska slika res ugodna, koliko je za to zaslužna vlada Mira Cerarja in kako vzdržni so pozitivni makroekonomski kazalniki. Trdim, da je za dejansko makroekonomsko stanje naše države uporabna wildeovska metafora slike Doriana Graya. Pogled na pravo sliko stanja slovenske države namreč ni prijeten, vsekakor manj, kot izhaja iz makroekonomskih statistik.

Slovenija je ena tistih držav v EU, ki jo je gospodarska kriza najbolj prizadela. Povedno je, da smo šele konec leta 2017 dosegli predkrizno raven BDP iz leta 2008. Desetletje 2008−2018 zato težko označim drugače kot izgubljeno desetletje. Nastop vlade Boruta Pahorja je pomenil narodnogospodarsko katastrofo, samo v letu 2009 se je BDP zmanjšal za 7,8 odstotka. Poleg učinkov svetovne gospodarske krize moram izpostaviti neustrezno, razbrzdano fiskalno politiko in odlašanje s sanacijo bank. Kratkotrajni vladi Janeza Janše in Alenke Bratušek sta se morali soočati z nujnostjo javnofinančne konsolidacije in bančne sanacije. Sprejetje ZUJF (zakon o uravnoteženju javnih financ) in ZUKSB (zakon o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank) sta bila ključna pogoja, ki sta omogočila makroekonomsko stabilizacijo.

Kaj sporoča igra številk Cerarjevega mandata? Gospodarska rast je bila vseskozi pozitivna, v povprečju 3,4 odstotka letno. V letu 2017 je bila s 5,0 odstotka celo četrta najvišja v EU. Povprečna rast je sicer nižja kot v obdobju prve vlade Janeza Janše 2004−2008 (4,9 odstotka), a ni slab rezultat. Pojasniti se da z visoko rastjo industrijske proizvodnje, izvoza in investicij, gnanih z globalno konjunkturo. Gospodarska rast se odraža tudi v zmanjševanju nezaposlenosti, število brezposelnih se postopoma zmanjšuje, a je s 85.060 registriranih oseb v decembru 2017 še vedno za 25.000 višja kot v predkriznem letu 2007. Spodbudni so podatki o javnofinančni konsolidaciji. Še leta 2014 je proračunski primanjkljaj znašal 1,8 milijarde evrov oziroma 4,9 odstotka BDP. Postopoma se je v vseh štirih letih zmanjševal in v lanskem letu z višino 332,4 milijona evrov oziroma 0,8 odstotka BDP dosegel najnižjo vrednost po letu 2008. V celoti gledano lahko makroekonomsko sliko v času mandata vlade Mira Cerarja ocenim pozitivno.

Javnofinančna konsolidacija potemtakem ni posledica omejevanja javne porabe, ampak višjih davkov
Če je makroekonomska slika pozitivna, se sprašujem, v kolikšni meri je to posledica proaktivne ekonomske politike in strukturnih reform, s katerimi se hvali Miro Cerar. Reforme? Kakšne reforme? Cerarjevi vladi v štirih letih ni uspelo izpeljati niti ene strukturne reforme. Pokojninska reforma? 0. Reforma delovnopravne zakonodaje? 0. Zdravstvena reforma? Manj kot 0. No, morda je Cerarjeva vlada izvedla davčno reformo, če splošno zvišanje davkov lahko imenujem reforma. Stopnja davka od dohodka pravnih oseb se je zvišala s 17 na 19 odstotkov, splošna stopnja DDV z 20 na 22 odstotkov, znižana z 8,5 na 9,5 odstotka, zamrznjena so usklajevanja dohodninskih razredov. Skratka, vsa reformna prizadevanja je mogoče zožiti v politiko višjih davkov. Javnofinančna konsolidacija potemtakem ni posledica omejevanja javne porabe, ampak višjih davkov, in kar ni nepomembno, bistveno nižjih obrestnih odhodkov za servisiranje javnega dolga. V lanskem letu je zahtevana donosnost na desetletne obveznice RS v povprečju znašala samo 0,93, leta 2012 npr. 4,75 odstotka. Kakšen pritisk na proračunske odhodke bo dvig obrestnih mer povzročil ob kar 31,2 milijarde evrov visokem javnem dolgu, si lahko predstavljamo. Menim, da opisana javnofinančna konsolidacija ni vzdržna. Prav tako malo zaslug si vlada lahko pripiše pri gospodarski rasti. Gospodarska rast pri nas je gnana z izvozom. Ta seveda ni Ahilova peta slovenskega gospodarstva, kot pametujejo mesečniški neoboljševiki, ampak hrbtenica. Bogu hvala za robustnost slovenskega gospodarstva in njegovo vpetost v zunanjo trgovino, da kljub (ne)ukrepom Cerarjeve vlade dosega spodobne rezultate.

Če k razgaljenju Cerarjeve makroekonomske “zgodbe o uspehu” dodam še razkroj družbenih podsistemov, kot so pravosodje, vojska, zdravstvo in šolstvo, ter dejstvo, da se gospodarska rast ne odraža v dvigu blaginje prebivalstva, ni treba biti prerok za napoved, da se Miru Cerarju na Gregorčičevi 25 obeta politična defenestracija.

Bernard Brščič

 

  • VERRZIFIKATOR

    Še pomnite tovariša?

    Vlado Nemanič

    HIŠNIK MILO SELAR

    Pesem, ki (še) nima konca

    V bloku našem je bila menjava,
    hišnico smo prejšnjo razrešili
    in za šefa stavbe izvolili
    novega, kot nam veli postava.

    Milo Selar naš je hišnik novi,
    od izkušenj naj bi prekipeval,
    vsaj tako ga zborček je opeval,
    zbor, v katerem godli so njegovi.

    Predlagatelji njegovi vrli,
    da dokaže se naš Selar Milo,
    ko naj hišnika bi se volilo,
    nekaj so sosedov v klet zaprli.

    Selar sícer ni imel licence,
    hišniškega znanja niti malo,
    stavil je zato na vse ostalo,
    čemur pravimo: top-reference.

    Oče Selarjev redil je konje,
    torej sin gotovo jih obvlada,
    ko pred blokom konjska bo parada,
    Milo bo odgnal nevšečne vonje.

    Zraven Selar je še sin čistilke,
    ki otroci vsi so se je bali,
    da si ne bi jeze nakopali
    staršem dobro znane špec-tožilke.

    Kar je mati vestno iztožila,
    to je v sina vlagala dosledno,
    kuloarje čistila prav zgledno,
    Milu pot je hišniško zgladila.

    Ko za hišniške gre kompetence,
    Selar le počasi dozoreva,
    pridno preučuje, se ogreva,
    dolge vse njegove so kadence.

    Lotil se je hišniškega dela,
    kjer šivilja je pred njim obstala,
    metla se je fantu v roke dala,
    navodila so se ga prijela.

    Vedno usklajeno z navodili
    prag pometa prav enakomerno,
    pušča pa smeti, kot da namerno
    bi nam na dvorišče jih vozili.

    Če že nima tehničnega znanja,
    temeljito vsaj vse raziskuje,
    vsako stvar natanko preučuje,
    zeha zraven od premalo spanja.

    V hiši ko imeli smo poplavo,
    vodo je vso noč analiziral,
    ni se Selar nič za to sekiral,
    če imel je kdo zalito glavo.

    In še manj, da voda nam je tekla
    iz kleti v visoko že pritličje,
    Selar vedro kazal je obličje,
    nič cmeravo, je soseda rekla.

    Ta lastnost se Mila je prijela,
    ko se kakšna stvar zakomplicira,
    hišnik raje drug problem odpira
    in rutinsko Serar vse podela.

    »V hiši zdaj se na veliko krade,«
    ugotavljali smo spet sosedje,
    Serar pa študiral je sosledje
    in dejal, da to je stvar navade.

    »S tem prenehati se vendar mora«,
    smo pri hišniku se pritožili,
    on pa, kot da sebi sam se smili,
    rekel je, da kraja je folklora.

    Ko nato smo ga opozorili,
    rdeča luč da za alarm sveti,
    hiša da pogreza se že v kleti,
    tak odgovor smo čez čas dobili:

    »Rdeča luč naj kar naprej še sije,
    saj močnejša njena je svetloba,
    pri zeleni večja je mrakoba
    in svetlobe se preveč odbije.«

    Ko smo ga potem že vsi rotili,
    da tu sploh ne gre za moč luči,
    ampak da alarm nam grozi,
    rekel je, da bodo preučili.

    To, da hiša naša se pogreza,
    da ves blok globoko v zemljo tone
    in da vrgli v blato smo milijone,
    v to pa Milo, hišnik naš, ne dreza.

    Pravi, da je šlo za manjšo smolo,
    da ugrez je hiše še normalen,
    »pravzaprav takorekoč banalen«,
    in da vse stvari so pod kontrolo.

    Da ves hišni svet je kontroliran,
    res o tem ni dvoma niti malo
    in v soseski je že obveljalo,
    da najbolje Serar je nadziran.

    Na oglasni deski stalno piše,
    da kar najbolj Milo je sposoben,
    le da čas ni rožnat in udoben,
    vse slabó o njem takoj se zbriše.

    Saj oglasno desko nam ureja
    zborček Serarjevih trobezljačev,
    z njimi nekaj hišniških vohljačev,
    da podoba sproti se prireja.

    Res je Serar skrajno tankočuten,
    medsosedska vodi ga ljubezen
    in pogled ohranja vedno trezen,
    tudi ko trenutek je okruten.

    V hišo našo nam nekdo vdira,
    se podirajo že vrtne meje,
    roj vsiljivcev dere vse močneje,
    Serar pa prav nič se ne sekira.

    Vrtna vrata da se naj zapira,
    stanovalcev zbor da ni potreben,
    saj prihaja zgolj obisk zaseben,
    naj na to nihče se ne ozira.

    Skozi hišo koridor da vodi
    in kdor hoče, ta lahko gre skozi,
    ni potrebe najmanj po nervozi,
    Milo natolcuje in pa blodi.

    In ko hiše več ne nadzoruje,
    invazijo ko imamo pravo,
    Serar pod blazino skrije glavo,
    stanje novo v miru preučuje.

    Tam ga dohitijo invazije,
    kakor dete malo nebogljeno,
    upa, da spet zanj bo poskrbljeno,
    rešijo ga strici polomije.

    Kot dojenčku dajo v roke žlico,
    in zamenjajo se mu plenice,
    čaka zdaj na tete in na strice,
    Serar se igra z bodečo žico.

    Pa se enkrat Serarček zatakne,
    žička takšna vendar ni igrača,
    še tako usodo če obrača,
    stolček hišniški se mu spodmakne.

    Toda, glej, iz žice se razplete,
    spet frizuro si na stran počeše,
    na zabavi hišniški zapleše,
    so rešili strici ga in tete.

    Vendar dolgo rajanje ne traja,
    hišnik Serar v hiši vsem preseda,
    ko se stavba v temeljih poseda,
    ne pomaga več iz žic ograja.

    Sam ne ve, da hiša se podira,
    čudi se, naš Milo, spreneveda,
    a okolica vse bolj zaveda,
    da je le še tehnična ovira.

  • Franc Šink

    Samo reveži si lahko privoščijo enakopravnost

  • Tweety Bird

    Urška: Kakšni so tvoji načrti za Veliko noč?

    Janez: Isti kot Jezusovi.

    Urška: Kako to misliš?

    Janez: Izginil bom v petek in se pojavil v ponedeljek.

    ​Urška: Če to narediš, bom pa jaz kot devica Marija.

    Janez: A to je?

    Urška: Pojavila se bom noseča, brez da se me boš dotaknil !!!

    VESELO PISANKO VAM ŽELIVA FOGLOF TUNEK IN TWEETY BIRD :)

    • Roman Eržen

      ponavljaš se kakor pokvarjena plošča spolni se še kaj drugega bugega

      • Tweety Bird

        To ni ponavljanje… vsem rad voščim na enak način :)

    • Olga_10

      Obsesija? Hudo! Pakirajte v Sibirijo!

  • althar

    Za svoj edini pozitivni dosežek, zmanšanje JF primanklaja, se telovadčev sin lahko zahvali le V. Kovačiču. Če bi namreč spravil skozi 2. tir, s katerim bi država vrgla stran vsaj 2 milijardi €, bi zapravil ves JF plus, ki ga je dosegel z višjimi davki.

    Pa je kdo v resnici pričakoval kaj drugega od udbomafijske marionetne vlade? Namreč, kot da bo dvignila davke (in/ali državni dolg) in potem naš denar poklonila udbomafiji?

  • Roman Benedik

    brščič ,zato,da bi izgledal bolj pameten uporablja neumne izraze,čeprav še sam ne ve kaj pomenijo

    • Roman

      No,no zadrži se.

    • Olga_10

      Neumen ste sam! Da “bi izgledal bolj pameten” blatiti tistega, ki mu ne sežete niti do malega prsta na nogi!

  • Borut Stari

    Hinavec in dvoličnež. Patološki lažnivec, ki ve , da laže, in je edini,ki začne s časom verjeti v svoje laži. Zelo je podoben dojenčku. Ta te gleda v oči in istočasno serje v plenico.

  • Olga_10

    Najprej bi morali Slovenci narediti Murglsko defenestracijo in Murgleoneja spraviti za rešetke, skupaj s forumom 21!
    Cmero se je defenestriral sam, saj ni sposoben sprejeti odgovornosti!

  • opazovalec

    Tale desni polit-ekonomist se pa rad šali za dan norcev, 1. april. Govori o proračunskem minusu 332,4 M€ za leto 2017, v petek 30.3.2018 pa je bilo javno objavljeno, SURS, http://www.stat.si/StatWebArhiv/prikazi-novico?id=7327&idp=1&headerbar=0, FINANCE, https://live.finance.si/8931715/Slovenija-lani-s-presezkom-v-javnih-financah, da je bil v letu 2017 dosežen proračunski presežek prvič v zgodovini samostojne Slovenije v višini 13,4 M€, https://www.dnevnik.si/1042816766/posel/novice/slovenija-leta-2017-prvic-po-osamosvojitvi-s-presezkom-v-javnih-financah-.

    No nekateri bodo verjeli, nekateri ne nasedemo prvoaprilskim lažem. važno pa je, da je proračun končno po 27 letih izplaval iz rdečih številk.

    • Striker

      Iz kje pa opazuješ? Iz bolnice Device Marije v Polju? V letu je bil presežen samo proračunski presežek, Slovenija lahko dolg 39 milijard zmanjša za teh 13 milijona evrov. Torej pobrali so nam 13 milijonov evrov več davkov, kot je država porabila, to pa zato, ker še niso kupili novih bojnih vozil za 300 milijonov in še kake nove makete. In državni proračun ne bo več dolžan 39 milijard ampak 38 milijard in 987 milijonov.

      • opazovalec

        Ti pa nisi ravno prostorsko in časovno orientiran. S takimi se ne debatira in pika

        Me pa veseli, da si tako pozitivnega mnejnja o naši ekonomoji. Če smo zadolženi za kar 79 milijard pomeni to pri stopnji zadolženosti 73,6% BDP enostavno to, da je BDP Slovenije preko 100 milijard, ali 50.000€ na prebivalca. Uvrščamo se med najbolj bogate države v EU, za primerjavo, nemški je okoli 42.000€ na prebivalca. Seveda pa si lahko kaj takega predstavlja le časovno in prostorsko neorientiran posameznik. Kdor pa hoče izvedeti za uradne podatke SURS pa hops na http://www.stat.si/StatWebArhiv/prikazi-novico?id=7327&idp=1&headerbar=0. Podatki niso prvoaprilski kot Brščičevi ampak datirajo 30.3.2018.
        Pa brez zamere ubožček!

        • Striker

          Zadolžitev oz. konsolidiran dolg države (po tržni vrednosti z natečenimi obrestmi) je znašal 36,1 milijarde evrov oziroma 92 odstotkov BDP, kjer pa še ne upoštevajo 6,8 milijarde evrov jamstev za posojila je dala država različnim ustanovam. Ta jamstva se (še) ne štejejo v javni dolg in 2,4 milijarde evrov posojil ima najetih Dars, ki se ne štejejo v javni dolg (imajo pa vsa posojila jamstvo RS). Ves dolg države in državnih družb pa vseeno ni zajet v javnem dolgu. Večina posojil, najetih za gradnjo avtocest, je na ramenih Darsa. Teh posojil je bilo ob polletju za 2,4 milijarde evrov. Tudi zadolženost HSE ni zanemarljiva, po gradnji TEŠ 6 namreč presega milijardo evrov. Za 1,5 milijarde evrov je poroštev, danih evropskemu jamstvenemu skladu EFSF. Na borzi je torej 32,31 milijarde evrov, kolikor država uradno dolguje, vrednih okoli štiri milijarde evrov več.

          • opazovalec

            Sem že rekel, blagor in mi ubožčkom, kajti njih bo božje kraljestvo!

          • Striker

            Na tvoj izbrisan komentar ob 1:35 am samo toliko, da če ne trošiš več, kot ustvariš, lahko zmanjšaš dolg. In da bi samo z izvozom zmanjšal dolg nisem nikoli nikjer napisal. problem pa je v tem, da so se zadolževale tudi banke, ki so v državni lasti, kjer imajo prebivalci kar nekaj prihrankov, za katere jamči država. Pa bomo kar hitro blizu 79 milijard, če upoštevamo še te jamstva.

          • opazovalec

            Če bi čebula ne imela č bi bila bula!

          • Striker

            opazovalec • 2 uri nazaj Če bi čebula ne imela č bi bila bula!

            Rečem lahko samo: Blagor ubogim v duhu zakaj njih je nebeško kraljestvo, ker če čebula ne bi Č imela bi bila EBULA

  • xtc

    Najprej je treba leve bebčke vprašati zakaj ob taki rasti BDP narod zadeve nič ne občuti v žepu,predvsem tisti izven JS in državnih firm?
    Razlog je zelo preprost država je vedno bolj požrešna kot njena državna podjetja in ostankov preprosto ni,zanimivo je ,da so izvozniki kljub rasti v vedno večjih težavak,kaj je razlog tega-no tu pridemo na razlage Brščiča.

    • osa

      Kaj bi
      naredil, jaz, če bi bil predsednik SLOVENIJE

      2. DAVČNA
      POLITIKA
      Dober in normalen gospodar, podjetnik, kmet ustvarja in dela dobiček; torej pokrije vse stroške in nekaj
      denarja ostane za v šparovček. Ta
      gospodar si privošči toliko delavcev, kolikor jih lahko sproti plača ali kolkor
      jih potrebuje. Naša DRŽAVA SLOVENIJA pa dela ravno obratno. Zaposljuje ljudi,
      katere ne potrebuje in katere ne more plačati. Zato ji ob koncu meseca vedno
      zmanjka za pokritje stroškov. Torej na razpolago ima dve možnosti ali najame
      kredit (ne zaveda se, daje treba kredit vrniti), ali pa dvigne davke. Sedaj pa rečejo na vladi pa je mesec pokrit,
      pa je res !!!!!!!!!!???????? kaj daje država v šparovček dobiček ali kreditne pogodbe – torej PUF.

      Ukinil bi
      najmanj 50% agencij, katere so same sebi namen, uknil delitev državne pomoči.
      Državne pomoči ni več. Državna pomoč samo proizvaja lenuhe, korupcijo, zavira
      razvoj in rast vsakega normalnega SLOVENCA in dela škodo državi. Torej
      ustvariti je treba, tako državno administracijo, katero potrebujemo in še bolj
      pomembno katero lahko plačamo. Plača vsakega SLOVENCA bi morala biti izračunana
      tako, da si ljudje z najnižjimi dohodki v 40 leti dela, lahko zgradijo primeren
      dom (stanovanje, hiško-hišo), kupijo en
      avto clio ali kateri drugi v tej vrednosti, imajo svoj denar (brez
      socialne pomoči), za dostonjno življenje in svoj denar za prebivanje v domu
      starejših občanov.

      Problem
      države Slovenije je v tem, da državo vodijo ljudje, ki niso sposobni v svojem
      podjetju s svojimi rokami na trgu dela preživeti, ne spoštujejo ne FIZIKE in ne
      NARAVE. Ti ljudje tudi ne poznajo besed
      ORGANIZIRANOST, RESNICA, PRAVICA, INOVATVNOST, SPOSOBNOST,
      NAPREDNOST,… Udejaniti je treba nova
      znanja, nove tehnologije in pri delu ustvarjati vsak dan večjo dodano vrednost.
      Z posledico dobrega in poštenega dela pa pride tudi denar. Država bi šla nasproti svojim državljanom
      samo z AKTIVNO DAVČNO POLITIKO (do sedaj
      je državno pomoč delil uradnik in izplen, učinek je bil mnogo manjši). Davki bi
      se morali obračunavati za vsakega posameznika posebej, glede na njegov
      uspeh-neuspeh, opravičene-neopravičene
      potrebe,.. torej davek višati, nižati, oprostiti, odložiti.

      Velokost ddv
      bi morala najmanj v 10 letih pasti iz sedanjih 22 % na max 15% ali minimalno 10
      %.

      Švica ima
      ddv samo 8% (zakaj, ker delajo pošteno, davek plačujejo vsi, kredite vračajo
      vsi). V švicarski ustavi tudi piše: država se ne sme nikoli zadolžavati, če je
      izplen davkov premajhen, za kritje države se morajo povečati davki.

      TOREJ DELUJE
      PRI NORMALNIH IN POŠTENIH LJUDEH.

      V
      jugoslaviji je bi davek celo 33 % pa ni delovalo, v Sloveniji je sedaj 22 % pa
      tudi ne deluje v Švici je pa 8% pa deluje.
      brez pufov. ŠVICA NI NIČ ZADOLŽENA.

      Razmerje ali
      velkost plače. Minimalna plača je velika neumnost. Normalni delavec bi moral v sloveniji
      zaslužiti najmanj 1000 € neto, torej direktor tega podjetja pa v razmerju 3-5x
      več 3000 (5000 €). To razmerje bi moralo
      biti uzakonjeno. Če bi bila pa najmanjša plača n.pr čistilke 2000 € ali več pa
      se omejitev mnogokratnika odpravi in direktor lahko zaluži 10.000,00 € ali več.

      Z
      ustvarjanjem odlične poslovne klime in pravične obdavčitve, bi se tujih
      investitorjev morali otepati (magna ne bi mogla graditi pri nas, ker ne bi bila
      konkurenčna, nepošteni in neumni politik pa je za njo sprejel poseben zakon, s tem pa odgnal druge investitorje).

      GREHI PROTI
      NARAVI SO NAJHUŠI (pravi stari latinski pregovor).

      Ker bi bili pogoji v SLOVENIJI zdravi in dobri, bi
      pri nas iskali službo tudi tuji znanstveniki, inženirji, doktorji, tako pa
      strokovni, pametni SLOVENCI, zapuščajo
      SLOVENIJO. Rezultat tujci in SLOVENCI V tujini cvetijo,SLOVENIJA pa propada.
      SLOVENIJA pa zaradi nezadostnega znanja in produktivnosti na trgu dosega
      3x manjšo vrednost in posledica 3x manjše plače, 3x manjše pokojnine in 3 x
      prevelike davčne obremenitve. kako b o kučan ali cmerar komentiral to vprašanje

  • Jožef

    Oh ljudje, koliko ljulke je v našem žitu. Če bomo sejali to žito, bo naslednja setev tako prerasla s plevelom, da samega žita ne bo moč presejati.
    Tudi s hudobijo smo že tako prepojeni, da ne ločimo več med poštenim člankom in čistim sovražnim huskaštvom proti krščanskemu slovenskemu narodu.
    Danes je Velika noč, ki ima svoj pomen in sporočilo. Kristjani se zavedamo tega pomena in ponovno smo dobili veliko mero upanja v vstajenje pravice in resnice. Če se bomo zavedali sporočila tega dogodka, se bomo nekaj mesec kasneje podali na vilišča oboroženi z upanjem, da bo končno premagano zlo, ki nam greni in pekli življenje skoraj celo stoletje.

  • Striker

    Leta 2017 za slovensko zunanjo trgovino najpomembnejši trgi članic EU-ja, saj je bilo tja usmerjenega kar 76,7 odstotka vsega izvoza oz. slabih 22 milijard evrov. Iz trgov EU-ja pa je k nam prišlo 80 odstotkov vsega uvoza oz. nekaj več kot 22 milijard evrov. To pomeni, da v blagovni menjavi s članicami EU-ja Slovenija še vedno izkazuje nekaj primanjkljaja, a se ta počasi zmanjšuje. V blagovni menjavi z nečlanicami EU-ja, kamor je šlo za 6,58 milijarde evrov izvoza in od koder je prišlo za 5,49 milijarde evrov uvoza, pa ima Slovenija v zadnjih letih presežek. Lani se je ustavil pri nekaj več kot 1,09 milijarde evrov. Torej presežek ustvarjamo z nečlanicami EU, s članicami pa imamo primanjkljaj. In ko bomo imeli še s članicami EU presežek in ko se bo javni dolg zmanjševal za 20% letno, potem bomo lahko po štirih letih taki vladi, ki ji bo to uspelo, podelili še en štirileten mandat kar brez volitev.

    • opazovalec

      Včeraj si napisal, da je dolg slovenije 79 miljard, torej hočeš letno znižati vsaj za začetek dolg za 15 miljard. Naš BDP je pa po uradnih podatkih, ne tvojih, 40 milijard. Sam zgoraj ugotavljaš kolikšen je izvoz, začuda pravilno. Ampak meni ne gre v glavo, kako lahko znižaš dolg za 15 miljard letno, če imaš izvoza dobrih 27 milijard in obenem plačuješ preko 2 milijardi obresti.

      Ubožček, daj razloži urbi et orbi, kako se to naredi?! In prosim objavi v širši ekonomski sferi. garantirano ti Nobelova nagrada ne uide.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!