Mednarodni dan maternega jezika: Učence je potrebno spodbujati k lepi rabi slovenščine

Fotografija je simbolična Foto: STA

Mednarodni dan maternega jezika, 21. februar, je za Slovence še poseben simbol. Preživeli smo življenje v različnih državah, v katerih so nam odkrito ali prikrito vsiljevali drug jezik. Od 25. junija 1991 imamo lastno državo, zagotovljeno pravico in možnost uporabljati ter negovati naš lasten jezik. Evropska unija, v katero smo se vključili, potem ko smo si izborili lastno državo, zagotavlja enakovredno obravnavo jezikov narodov, ki žive v EU.

Toda resničnost ni vedno idealna. V praksi se soočamo z zlorabo jezika, napačno slovnično rabo, s pačenjem besed in besednih zvez in s sramotenjem simbolov Slovenije. Glede na raziskavo PIAAC, ki meri spretnosti odraslih, ne moremo biti zadovoljni. Raziskava se v Sloveniji opravlja od leta 2012 dalje.

Kot navaja organizacija OECD na svoji spletni strani, odrasli v Sloveniji v povprečju dosegajo nižje rezultate od povprečja v OECD na področju besedilnih in matematičnih spretnosti ter reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. Približno eden od štirih odraslih v Sloveniji ima nižje besedilne in matematične spretnosti ter spretnosti reševanja problemov, kar je nekoliko slabše od povprečja v OECD. Razlike med doseženimi rezultati so pri odraslih v Sloveniji večje od povprečja v državah OECD. Pri odraslih v Sloveniji se kažejo znatne razlike pri uspešnosti glede na starost, izobrazbo in družbeno okolje. Tako kot v drugih državah OECD ima tudi v Sloveniji višja raven besedilnih in matematičnih spretnosti pozitiven vpliv na vključenost v delovno silo in višino plačila ter na številne neekonomske dejavnike, kot so npr. zaupanje drugim, politična učinkovitost, prostovoljno delo in lastna ocena zdravja.

Mojca Škrinjar

Ob zadovoljivi mreži knjižnic v Sloveniji je rezultat osupljiv in kaže tudi na nemaren odnos družbe do ravni pismenosti, kakor tudi na neučinkovit šolski sistem v preteklosti. Verjamemo, da se bodo sedanji šolarji kot odrasli nekoč bolje odrezali. V tem delu gre podpreti zlasti pripombe civilne družbe in političnih strank, ki v svojih idejah in programih podpirajo v šoli več branja in pisnega izražanja. K temu je potrebno dodati tudi, da mora učitelj v šoli komentirati učenčev govorni ali pisni izdelek in ga spodbujati k lepi rabi slovenščine. To velja za vse stopnje izobraževanja, od vrtca do univerze. Prav nelagodno je včasih brati slabe izdelke študentov, kar zadeva rabo slovenskega jezika.

Prva naloga vzgojitelja, učitelja ali visokošolskega predavatelja je otroke, učence, dijake in študente vzgajati za lepo rabo slovenščine. Temu cilju bi bilo potrebno prilagoditi tudi učne načrte in visokošolske programe. V Evropski uniji moramo trdno zagovarjati naše stališče  ̶  Evropska unija je skupnost narodov z edinstvenimi jeziki, ki jih je potrebno negovati in spoštovati.

Mojca Škrinjar

(prvotno objavljeno na www.sds.si)

  • MižekFiga

    Samo volilna udeležba nam bo rešila pravo samostojnost in jezik. Potrudimo se!

    • me

      Ni resitve.
      Gotovi smo.

  • me

    Poserjem se na slovenscino.
    Upam da cimprej gre v pozabo

    • Goran Hvala

      ehh. naj jo uporablja tist kot hoce…realno ti pride bolj malo prav…naj se raje mladina uci tujih jezikov.. ne pa da zaradi slovenscine in njcesar drugega obticijo v sloveniji…kdo se pa doma meni v pravilni slovenscini me pa tud zanima…larifari ta slovenscina…

      • me

        Top

      • Poupette

        Ce se hoces nauciti tujega jezika, moras najprej znati dobro svoj!

      • DEATH TO COMMUNISM

        Domoljubje in narodna zavest se začneta pri lastnem jeziku. Glede na to, da si usran levuhar, me tvoje zanikrno mnenje sploh ne preseneča.

    • samotoje

      Sram naj te bo , meeeee.

      • me

        Nic vec.
        Neuporaben jezik podalpskih komunjar in sado mazo naroda.
        Ctel del cimprej.

    • DEATH TO COMMUNISM

      Idiot!

  • gorjanc

    Hudo bo , če oče priseljenca ob začetku šolskega leta p r v o š o l č k u reče:NEMOJ ONA ŽENA DA TE JEBE !!
    -to se je zgodilo že pred 20 leti v Mostah (Lj)

  • dob

    Spominjam se, da so mi kot otroku preprečevali govoriti moj jezik moji starši, učitelji in šola. Nato pa še moji sorodniki in vsi odrasli, ki so v mojem spominu bili tam samo zato, da bi mi preprečili rabo mojega jezika!
    Vsi so k temu pripomogli, vsak je po svoje opravljal to svojo morilsko vlogo.
    Ukradli so mi moj jezik! Da bi jih hudič vzel.
    Nisem se mogel in smel izražati v svojem jeziku. Po svoje. Rekli so mi, da se moram najprej naučiti njihovega, se pravilno izražati. To je zame pomenilo izražati se v njihovem jeziku, ki je meni bil tuj, njihove misli, ideje, pomeni izrazov, pojmi… vse mi je bilo tuje in neznano!

    Govoril naj bi po njihovo in ne po svoje…. uporabljal naj ne bi mojega jezika, mojih misli, mojih idej…
    Če nisem ubogal so me tepli.

    Kot vidite, imam jaz svoje fašiste, hitlerje in mussolinije, okupatorje in potujčevalce, ki so mi vzeli jezik in mi preprečevali govoriti ga.
    Temu so sicer rekli vzgoja, toda jaz temu pravim prekleto potujčevanje.

  • dob

    Da nič ne poveš, in to še v svojem jeziku(!), je umor lastne kulture. Pri tem jaz ne sodelujem, tega se jaz ne grem.
    Zato, da nič ne poveš…. je vsak jezik dovolj dober. Tudi tuj.

  • francelj3

    Če jih že spodbujamo k rabi lepe slovenščine, bi rad vprašal, kaj je “materni jezik”. Beseda je sicer v SSKJ, pa je žal vseeno ne razumem. Matern, materni? Jaz bi rekel, da je jezik matere materin jezik, ne pa materni. Ali materinščina, če hočete.

  • Ivan Friderik Novak

    Jesen, sadje, . . ., dve mamici, dva ateka.
    Desnosučna homo banda, fuj!
    (Manjkajo le še tolsto trebušaste RKC maškare, odete v škrlat.)

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!