Mednarodni dan maternega jezika: Učence je potrebno spodbujati k lepi rabi slovenščine

Datum:

Mednarodni dan maternega jezika, 21. februar, je za Slovence še poseben simbol. Preživeli smo življenje v različnih državah, v katerih so nam odkrito ali prikrito vsiljevali drug jezik. Od 25. junija 1991 imamo lastno državo, zagotovljeno pravico in možnost uporabljati ter negovati naš lasten jezik. Evropska unija, v katero smo se vključili, potem ko smo si izborili lastno državo, zagotavlja enakovredno obravnavo jezikov narodov, ki žive v EU.

Toda resničnost ni vedno idealna. V praksi se soočamo z zlorabo jezika, napačno slovnično rabo, s pačenjem besed in besednih zvez in s sramotenjem simbolov Slovenije. Glede na raziskavo PIAAC, ki meri spretnosti odraslih, ne moremo biti zadovoljni. Raziskava se v Sloveniji opravlja od leta 2012 dalje.

Kot navaja organizacija OECD na svoji spletni strani, odrasli v Sloveniji v povprečju dosegajo nižje rezultate od povprečja v OECD na področju besedilnih in matematičnih spretnosti ter reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. Približno eden od štirih odraslih v Sloveniji ima nižje besedilne in matematične spretnosti ter spretnosti reševanja problemov, kar je nekoliko slabše od povprečja v OECD. Razlike med doseženimi rezultati so pri odraslih v Sloveniji večje od povprečja v državah OECD. Pri odraslih v Sloveniji se kažejo znatne razlike pri uspešnosti glede na starost, izobrazbo in družbeno okolje. Tako kot v drugih državah OECD ima tudi v Sloveniji višja raven besedilnih in matematičnih spretnosti pozitiven vpliv na vključenost v delovno silo in višino plačila ter na številne neekonomske dejavnike, kot so npr. zaupanje drugim, politična učinkovitost, prostovoljno delo in lastna ocena zdravja.

Mojca Škrinjar

Ob zadovoljivi mreži knjižnic v Sloveniji je rezultat osupljiv in kaže tudi na nemaren odnos družbe do ravni pismenosti, kakor tudi na neučinkovit šolski sistem v preteklosti. Verjamemo, da se bodo sedanji šolarji kot odrasli nekoč bolje odrezali. V tem delu gre podpreti zlasti pripombe civilne družbe in političnih strank, ki v svojih idejah in programih podpirajo v šoli več branja in pisnega izražanja. K temu je potrebno dodati tudi, da mora učitelj v šoli komentirati učenčev govorni ali pisni izdelek in ga spodbujati k lepi rabi slovenščine. To velja za vse stopnje izobraževanja, od vrtca do univerze. Prav nelagodno je včasih brati slabe izdelke študentov, kar zadeva rabo slovenskega jezika.

Prva naloga vzgojitelja, učitelja ali visokošolskega predavatelja je otroke, učence, dijake in študente vzgajati za lepo rabo slovenščine. Temu cilju bi bilo potrebno prilagoditi tudi učne načrte in visokošolske programe. V Evropski uniji moramo trdno zagovarjati naše stališče  ̶  Evropska unija je skupnost narodov z edinstvenimi jeziki, ki jih je potrebno negovati in spoštovati.

Mojca Škrinjar

(prvotno objavljeno na www.sds.si)

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...