Milan Kučan, Marjan Šarec in Jaka Racman – kako boter iz ozadja, mediji in finančno mafijsko podzemlje iščejo nove kandidate!

Ne pozabite izkušnje iz leta 2014. Nekaj mesecev pred evropskimi volitvami je Igor Šoltes ustanovil stranko ali gibanje Verjamem, z njo je kandidiral na volitvah v evropski parlament, takoj po volitvah, ko je bil izvoljen, pa je stranko ali gibanje razpustil. Čisti nateg volivcev torej. Še boljši primer pa so seveda na hitro ustanovljene stranke, kot so Golobičeva Zares, pa Jankovićeva Pozitivna Slovenija, pa Virantova Državljanska lista in Cerarjeva SMC. Vse so bile ustanovljene v nekaj mesecih, pobrale so veliko glasov ali celo zmagale na volitvah brez vsakršnega programa in pred novimi volitvami seveda propadle. No, Cerarjeva SMC šele bo propadla. Vse je seveda že v začetku tako ali drugače podprl Milan Kučan.

Ta prispevek začenjam pisati 12. novembra 2017 ob 18. uri. Torej celo uro pred tem, ko bodo objavili prve rezultate drugega kroga volitev za predsednika RS. Verjetno ga bom končal okoli 21. ure ali kasneje, ko bo ime novega ali starega predsednika RS že znano. Nenavadna odločitev torej. Toda okoliščine, točneje zapisano, slovenska realnost mi to preprosto narekuje.

“Volivci imajo vedno prav.” Ta stavek ste zagotovo slišali že neštetokrat. Ta stavek je verjetno največkrat izgovorjen stavek vseh politikov modernih demokracij zahodnega tipa. Zgodovina mojih izjav bi zagotovo pokazala, da sem ta stavek izrekel tudi sam. Res pa je tudi to, da ni politika, ki bi želel še kdaj kandidirati na volitvah in bi si upal izreči karkoli drugega. No, jaz na volitvah ne bom več kandidiral in morda bom tudi zato zapisal naslednje. Stavek “volivci imajo vedno prav” bi v slovenskih razmerah lahko zapisali tudi takole: “Milan Kučan, dominantni mediji in finančno mafijsko podzemlje v Sloveniji volivce lahko “nategnejo” (se opravičujem izrazu) do te mere, da lahko kamorkoli izvolijo kogarkoli, ki ga oni določijo.” To je lahko tudi priljubljeni lik iz risank Jaka Racman.

No, če bi kdo želel mojo izjavo interpretirati v smeri podcenjevanja volivcev, naj mu že vnaprej povem, da temu ni tako. Tudi drugod v Evropi je natanko tako in nič drugače (Španija, Velika Britanija, Češka …).

Še več, zadnji volilni rezultati kažejo na zmago Boruta Pahorja (12. 11. 2017 ob 20.15). Toda to me niti ne zanima, čeprav sem Boruta Pahorja javno podprl že takoj po prvem krogu volitev. Nekateri so špekulirali, ali moja podpora  Borutu Pahorju predstavlja “upor” ali “igro”. Nič od tega, sem jim odgovoril. Le glas bom zanj oddal na volitvah kot mi to narekujeta državljanska dolžnost in moja vest.

Pa se vrnimo k Milanu Kučanu, Marjanu Šarcu in Jaki Racmanu. Maja 2017, torej le nekaj mesecev pred današnjimi volitvami, se je Milan Kučan slikal z Marjanom Šarcem. Stric iz ozadja bi zapisali nekateri. Toda ne vem, če je to tako enostavno. Niti nisem več prepričan, da Milan Kučan le s slikanjem z nekom lahko doseže to kar si želi. Gre za veliko več. Neformalna poteza Milana Kučana (fotografiranje), kar je še huje ali bolj strašljivo, za dominantne medije pomeni neke vrste »obvezno navodilo«, kako naj ravnajo in kako naj poročajo in kako naj predstavljajo po njihovo “neodvisna merjenja javnega mnenja”. Hkrati takšna poteza Milana Kučana pomeni tudi jasen signal finančno mafijskemu podzemlju, kaj jim je storiti.

Milan Kučan (Foto: STA)

Pa prestavimo to v drugi krog predsedniških volitev. Zakaj je Marjan Šarec dosegel tako visok rezultat? Odgovor je v rokah Milana Kučana, dominantnih medijev in finančnih mafijskih omrežij iz ozadja. V sedanjih razmerah v Sloveniji odloča Milan Kučan v sodelovanju z dominantnimi mediji in finančno mafijskimi omrežji, ki mu večina volivcev žal nasede. V tem kontekstu preseljevanja volivcev je precej mogoče razumeti tudi bodoča ravnanja “nategnjenih” (se še enkrat opravičujem za izraz) volivcev.

Šarca na kamniški občini kličejo kar “psiho”
Kako si drugače razlagati vso navijaštvo dominantnih medijev, kako si drugače razlagati pismo kvazi intelektualcev, ki so napadli Boruta Pahorja, kako si drugače razlagati komentiranje ostarelega nekdanjega jugo ustavnega sodnika in predsednika Državnega sveta RS Ivana Kristana, ki je na javni TV vedel le to, da “ne kaže voliti Boruta Pahorja, ampak onega drugega, kako se že piše Šarec ali nekaj takega”, kot je dejal. Kako si drugače razlagati dejstvo, da je večini državljanov Slovenije znani koprski župan Boris Popovič, ki ima kaj pokazati, kaj je naredil, na volitvah v prvem krogu dobil le dober odstotek glasov, večini državljanov Slovenije neznani kamniški župan Marjan Šarec, ki nima kaj pokazati, kaj je naredil in ga na kamniški občini zaposleni menda kličejo “psiho”, pa je v drugem krogu skoraj premagal Boruta Pahorja, ki se lahko pohvali s funkcijami predsednika parlamenta, vlade in države?

Pa se vrnimo k Milanu Kučanu. Seveda bo kdo rekel, da pretiravam, da Milan Kučan nima take moči, da Milan Kučan sploh ni javno, jasno in glasno podprl Marjana Šarca in še kaj. Vse to je res. Res pa je tudi to, da v naših razmerah zadostuje njegovo slikanje z izbranim kandidatom, dve, tri kritične besede na račun protikandidata in to je vse. To dominantni mediji in mafijsko finančno podzemlje razumejo kot obvezno navodilo in stvari stečejo kot po maslu.

Če ne bi bilo Šarca bi Kučan, mediji in finančno mafijsko podzemlje našli novega kandidata
Končni rezultat letošnjih predsedniških volitev Milan Kučan, dominantni mediji in finančno mafijsko podzemlje morda niti niso dosegli, saj njihov izbrani kandidat Marjan Šarec ni bil izvoljen. Morda to le kaže na slabitev njihove moči. Morda pa to sploh ni bil njihov končni cilj. Morda je njihov končni cilj njegova izvolitev za predsednika vlade čez slabega pol leta. Toda mislim, da nimajo prav tisti, ki mislijo, da bi izvolitev Marjana Šarca na mesto predsednika države pomenila manj konkurence na državnozborskih volitvah prihodnje leto. Milan Kučan, dominantni mediji in finančno mafijsko podzemlje bi zagotovo našli nekoga, ki bi ga “prodali” naivnim volivcem. Konec koncev, v naših razmerah bi to lahko bil tudi priljubljeni lik iz risank, Jaka Racman. Vsekakor bi bil novi obraz.

Ne pozabite izkušnje iz leta 2014. Nekaj mesecev pred evropskimi volitvami je Igor Šoltes ustanovil stranko ali gibanje Verjamem, z njo je kandidiral na volitvah v evropski parlament, takoj po volitvah, ko je bil izvoljen, pa je stranko ali gibanje razpustil. Čisti nateg volivcev torej. Še boljši primer pa so seveda na hitro ustanovljene stranke, kot so Golobičeva Zares, pa Jankovičeva Pozitivna Slovenija, pa Virantova Državljanska lista in Cerarjeva SMC. Vse so bile ustanovljene v nekaj mesecih, pobrale so veliko glasov ali celo zmagale na volitvah brez vsakega programa in pred novimi volitvami seveda propadle. No, Cerarjeva SMC šele bo propadla. Vse je seveda že v začetku tako ali drugače podprl Milan Kučan.

Seveda obstaja velika verjetnost, da bo novi nateg naivnih volivcev prihodnje leto predstavljal prav Marjan Šarec s svojo listo ali stranko novih obrazov, ki jo bo Milan Kučan le z namigom podprl in vse bo steklo kot po maslu. Če pa bi bil Marjan Šarec izvoljen za predsednika države, bi pač prihodnji nateg volivcev Milan Kučan izvedel s pomočjo Jake Racmana ali koga drugega. No, pa naj imajo “volivci vedno prav”.

Vinko Gorenak