Višje sodišče je v četrtek zavrnilo pritožbo zagovornikov Milka Noviča za odpravo pripora, ki ga je potrdilo prvostopenjsko sodišče po odločitvi Ustavnega sodišča, da se o pripornih razlogih znova opravi konkretne preizkuse in vsebinsko presojo obstoja pripornih razlogov. Objavljamo kolumno Vilija Kovačiča o sodnem procesu Novič.
Očitno višje sodišče v Ljubljani že pomaga nižjemu pisati obsodilno sodbo Milku Noviču za letošnjo jesen. Le tako si lahko razlagamo ta velikanski trud, ko višje sodišče na 19 straneh utemeljuje sum velike nevarnosti in posredno nujnosti pripora – za narodov blagor seveda, katere krona naj bi bil, po mojem za vsako ceno, jeseni doseči zapor za Milka Noviča. Ampak pustimo se presenetiti, zadeva še ni končana, tudi zlo ne deluje brezhibno v svojem zločestem početju. Jesen bo silno zanimiva v več pogledih. Ta primer je za vse nas zelo pomemben in ga lahko primerjamo z afero ‘Dreyfus’, s to razliko, da v Sloveniji nimamo Emila Zolaja ampak po večini piškavo, sterilno in skorumpirano “inteligenco”. In ne pozabimo, Francija je po očiščenju z afero Dreyfus svobodneje zadihala.
In zakaj zdaj to pišem?
Na mizi imam 19 strani dolgo prelaganje besed iz votlega v prazno, ko višje sodišče razglablja o nujnosti pripora Milka Noviča. Ni pa v njem niti besede o psihologu oz. psihiatru iz Maribora, ki je bil te dni pri Noviču na pogovoru. Višje sodišče to dejstvo enostavno ignorira, ker ni v prid osnovni tezi o nujnosti pripora.
Zadeva je preveč pomembna, da bi jo strici in botri s Kemijskega Inštituta pustili v odločanje pravnikom, kajti odločitev, da Noviča obsodijo, je padla drugje. Vsekakor v krogu druščine tistih, ki jih sodišče na zahtevo obrambe sploh ni hotelo zaslišati, so pa zdaj v spisu tudi omenjeni. Sicer pa je obsodba že odločena- vprašanje je le, kakšna bo in kakšen bo način njene izvedbe. Pri tem si pravniki naivno tolažijo vest, češ da je rešitev možna le po pravni poti. Seveda tudi po njej. Vendar rešitev je samo javni pritisk za transparentnost in odgovornost sodnikov in tožilcev. Dokler tega ne bo, se bo pojavil še kakšen primer Novič- žrtveno jagnje na oltarju mafije, tistih ljudi, ki iz varne razdalje spremljajo ta razplet- so pa točili krokodilje solze na pogrebu Janka Jamnika.
Izvedeniška mnenja se močno krešejo
V odločbi o podaljšanju pripora Višje sodišče gladko izpusti, da je bilo streljanje izvršeno (dokaz za to so posnetki kamere) z dušilcem, kar popolnoma zanika teorijo izvedenca Franca Sabliča o vzvratnem izpuhu, ki naj bi povzročil kontaminacijo na hrbtu Novičeve jakne, ob tem ko hkrati pritrjuje diletantski teoriji “strokovnjaka” Sabliča o strelih iz počepa pod kotom 30 stopinj. To “dokazovanje” sicer ni stvar višjega sodišča, ker bi moralo presojati samo in izključno o vprašanju “ponovitvene nevarnosti”, je pa zanimivo kako si v tem prizadeva.
Bodo nemški strokovnjaki presekali gordijski vozel?
Sablič je generacija Franca Hribarja – dežurnega sodnika za umazane primere. Sablič je že na zaslišanju v sodni dvorani omenil, da je v pokoju in ga na sodišče več ne bo. Kajti doktor kemije Milko Novič mu je enkrat že izprašil “strokovnost” do kosti. In še druge cvetke so pomembne: vrhunski diletantizem Majheničevega NPU, vsakršna odsotnost krvnih sledov na obleki obtoženca, posnetki kamere človeka s kapuco in gibanja večih oseb na kraju umora, neverjetna časovna natančnost kolesarja Noviča, ki seveda ni mogel predvideti Jamnikove, več kot polurne, zamude itd. Tukaj se vsiljuje absurdna trditev, da se je umorjeni Jamnik z Novičem po telefonu dogovarjal, kje in kdaj naj ga počaka, da ga bo ustrelil. In kakšna je vloga zakoncev bivše tožilke Barbare Zobec Hrastar in Zvonka Hrastarja in celotne ribniške naveze? Vse to in še kaj čaka na resnični odgovor jeseni. Vsekakor bo razplet zgodbe zanimiv.
Pri vsem tem je zanimivo naslednje: Ko bi bil Milko Novič zdaj izpuščen iz pripora, bi po logiki moral ostati na svobodi tudi v primeru obsodilne sodbe- vse do njene pravnomočnosti, katere potrditev se lahko vleče leta in leta. Zato okrožni in višji sodniki zdaj vlagajo tako velik trud, da bi Milko šel iz sodišča direktno v zapor, skratka v “marici” iz Povšetove na Dob. Iz pripora v zapor – za leta in leta. V tem je po mojem zaobjeta vsa ta “dodana vrednost” za katero si višje sodišče tako močno prizadeva.
Zadnjo potezo bo zopet potegnilo ustavno sodišče
Milko Novič na svobodi je za varuhe sedanjega stanja našega sodstva režimu mnogo bolj nevaren kot vsi primeri do sedanjega kršenja človekovih pravic. Kajti delikt, ki se mu očita (to je umor) je tisočkrat večji greh kot “obljuba” nagrade v primeru Patria, ki je bil političen proces. Primer Novič, naj vsaj v osnovi ne bi bil političen, je pa prozoren v svoji primitivni logiki popolnega samodrštva in nehumanosti sodnega sistema. Tako nepolitično torej, ga razume vsak državljan.
Odločanje ustavnega sodišča, čeprav tokrat žal ni bilo dovolj odločno, je zdaj še zadnji branik zakonitosti, zdrave pameti in pravičnosti.
Smo država brez prihodnosti?
Svoboda ni poceni, v nesvobodni državi ni samo draga, ampak je silno nevarna, kljub temu pa vredna truda, ker je pomembna za vse in vsakogar, brez izjeme. Zato ne smemo dovoliti , da nas nategujejo do onemoglosti in nehajmo si zatiskati oči in ušesa, da to ni naš problem. Za zdaj pa zajemimo sapo, da si prihranimo nekaj kisika do jeseni. Ustavno sodišče, bo – upam, dalo odločanju o priporu prioriteto, čeprav bo to šele jeseni. Ob tem ko so “balkanski bojevniki” na svobodi, si je lahko Lovše kupil svobodo za milijon evrov. Na srečo Milko Novič ni “balkanski bojevnik” in ni tajkun, zato trpi v priporu, ki je hujši od zapora. Vendar pa na srečo ni sam, vedno več nas je ki smo z njim solidarni, javnost pa je garant, da bo sojenje pravično in pošteno. Če bo takšno, bo Milko oproščen in bo dobil visoko odškodnino. Del nje bi morali plačati tudi okrožni in višji sodniki za financiranje moralne prevzgoje sodnic in sodnikov, ki se obnašajo do ljudi sovražno kot pokvarjeni roboti. Zato se je treba oglašati. Ali kot je rekel že D. Roosewelt – država v kateri so pokvarjenci glasnejši od poštenih ljudi nima prihodnosti.
Vili Kovačič