Miro Cerar in njegov brivec

Lucija Šikovec Ušaj (foto: osebi arhiv).

Se še spominjate časov, ko je Miro Cerar ml. po zadnjih parlamentarnih volitvah kot pav začel formalne pogovore za sestavo nove koalicije? Edina stranka, ki je na pogovore ni niti formalno pozval, je bila stranka SDS. Pustimo ob strani, da smo vnaprej vedeli, morebiti celo pred njim, kdo bo dejansko v koaliciji, takšnega pobalinskega ravnanja, ki je apriorno izključilo drugo največjo stranko iz koalicijskih pogovorov, se ni resno lotil noben kritik, kot pomnim, tudi ne noben novinar. Po 13. juliju 2014, ki je bil fantastičen dan za Mira Cerarja, je ta odšel na dopust. Vabila na koalicijska pogajanja je poslal strankam šele 28. julija in šele v drugi polovici avgusta je postal tudi uradni mandatar za sestavo vlade. Hitro se je pokazalo, da bo vlada sestavljena po predvidevanjih, ne iz široke koalicije, take povezovalne, o kateri je govoril pred volitvami. Postalo je očitno, da je to vlada SZDL 2.0, katere prvi cilj je bilo speljati ustanovno sejo DZ in odvzeti mandat Janezu Janši.

Nadaljevanje zgodbe je znano, Janezu Janši je bil poslanski mandat nezakonito odvzet, Miro Cerar je pred tem imenoval ekspertno skupino pravnikov, ki so izdelali mnenje, kot jim je bilo seveda naročeno. Ne nazadnje je podobna naročena mnenja kot s. p. izdeloval tudi Miro Cerar sam že poprej. Tako mnenje komisije kot odločitev o odvzemu mandata je nato Ustavno sodišče gladko razveljavilo.

Ta uvod zgolj zato, da se spomnimo na moralnost, etičnost in strokovnost PV Mira Cerarja in njegove vlade. Da se spomnimo na ravnanje dr. Milana Brgleza, ki je vodil sejo, ko je bil nezakonito in protiustavno odvzet mandat Janezu Janši. Takrat je dotedanja sodnica, ki ji je slovenščina kljub sedenju v Državnem zboru še vedno dela neizmerne težave, izjavila: “Državni zbor se bo moral izreči, ali v RS veljajo enaka pravila za vse ali velja 14. člen ustave, enakost pred zakonom.”

In še nekaj, spomniti vas moram na stavek, ki ga je izrekel dr. Miro Cerar kot odgovor, zakaj v koalicijo ni povabljena stranka SDS. »S stranko, ki ruši temelje pravne države, ne moremo iti v koalicijo!« In nadaljuje: »Gre za to, da SDS ne spoštuje principov pravne države, ruši sodstvo, ruši te institucije, kar pa je za nas nesprejemljivo!«

Slovenija še ni imela tako pokvarjenega predsednika vlade
Tako! Mislim, da nam je danes vsem jasno, da se zgodba, ki se je začela z veliko svinjarijo, ko je Miro Cerar na volitvah premagal neupravičeno zaprtega protikandidata, ne more končati drugače kot z veliko svinjarijo. In da je jezični doktor požrl največ zarečenega kruha v 26-letni zgodovini Slovenije. Da Slovenija še ni imela tako pokvarjenega predsednika vlade, ki ne le, da ne spoštuje pravne države, ampak se postavlja nasproti pravni državi in se norčuje iz celotnega prebivalstva te države, ki ga hrani, ki mu dopušča zlorabljanje položaja, ki mu dopušča razkošje in ravnanje, ki si ga privoščijo le največji diktatorji bivših neuvrščenih držav. Seveda je jasno, kam vodi moje pisanje. V zadnji, vendar še zdaleč ne edini primer, kjer je ustavo in zakone, celo odločbo Vrhovnega sodišča pomendral Miro Cerar. Ne več PV, temveč le še PAV!

Obstaja vzorčni primer, ki ga poznamo vsi in ki nam pokaže, da je pri osebi, ki ji je težko dokazati vrsto zločinov navkljub vsesplošnem vedenju o njih, odločilna zadeva pravzaprav lahko precej banalna. Tak je bil postopek proti vodji mafijske združbe v Chicagu, ki je dolgo imel tudi politično zaščito. Ala Caponeja so nekateri imenovali za dobrotnika, nekakšnega Robina Hooda, saj je veliko denarja namenjal raznim »dobrodelnim organizacijam«. Šele po t. i. »poboju na dan sv. Valentina« je postal državni sovražnik in je bila dana zelena luč za njegov pregon. Obsojen je bil, kot je znano, zaradi davčne utaje. Sodba je bila potrjena, sam Al Capone pa je umrl zaradi sifilisa in zastoja srca. Kljub številnim umorom je nazadnje doživel pravnomočno obsodbo samo zaradi davčne utaje.

In tak “dan sv. Valentina” se je zgodil Miru Cerarju v ponedeljek, 13. 11. 2017. Srečni 13. 7. 2014 se je spremenil v usodni 13. 11. 2017. To je dan, ko je padla maska z obraza našega »pava« in njegove stranke s takim hrupom, da ga je mogel in moral slišati vsak državljan. Tega dne je Cerar, ki je gostil makedonskega kolego Zaeva, na tiskovni konferenci izjavil: “Gre torej za vprašanje, ali lahko ministrstvo, ob tem, ko so izpolnjeni pogoji, da se ga (Ahmada) deportira v sosednjo varno državo, odloči tudi drugače. Ali pa, denimo, vlada.”

Foto: epa

Histerija kulturnikov in levih intelektualcev
Cerar je svoj mandat začel z očitki stranki, katere predsednika so protizakonito obsodili in poslali na prestajanje zaporne kazni, da ne spoštuje pravne države, da ruši sodstvo. Pri tem ga ni zadržalo, da je imel Janez Janša doma dva majhna otroka in da je med najbolj zaslužnimi za ustanovitev samostojne države. Kot doktorja prava ga tudi ni motila sodba o kaznivem dejanju na neznanem kraju, na neznan način … Ta isti človek je v korist osebe, ki so jo zavrnili avstrijski organi in ji preprečili nadaljnjo pot na zahod, pozval in zahteval, da se izvršitev odločbe o vrnitvi tujca, ilegalnega migranta, v Republiko Hrvaško zadrži, dokler sam ne odloči drugače.

Naslednji dan je stopnjeval pritisk in sporočil, da bo vlada na podlagi 51. člena Zakona o tujcih “obravnavala obstoj interesa RS za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje. Na tej podlagi bo MNZ lahko izdal dovoljenje za začasno prebivanje”. Cerar nič ni dvomil, da bo vlada ugotovila obstoj okoliščin iz 51. člena Zakona o tujcih, in prav tako ni dvomil, kakšna bo odločitev ministrstva.

Tako je Miro Cerar, potem ko je pogledal v “stekleno kroglo”, napovedal prihodnost Ahmada Shamieha, MNZ in državljanom pa dal lekcijo iz prava, ki ga je pred velikim metom 13. 7. 2014 predaval študentom na Pravni fakulteti. Vodilni slovenski mediji so kar tekmovali med seboj, kdo bo povabil v program čim bolj ilegalcu naklonjenega pravnika. Kulturniki in levi intelektualci, katerih izvor je tudi v tuji državah, so navdušeno podlegali vsesplošni histeriji, verjetno željni lastne samopromocije ali pa le občutka, da so rešili človeka pred grozo izgona in bivanja v državi, kamor poleti vsi navdušeni odhajajo.

Ministrica za notranje zadeve pokončno zabila zadnji žebelj v krsto Mira Cerarja
Ustavno obtožbo, ki jo je vložila SDS, je vase zagledani ustavni pravnik, “človek morale in etike”, komentiral z besedami, da gre za nov politikantski manever stranke SDS in Janeza Janše, ki poskuša diskreditirati vlado in njega osebno. Da niti SDS niti Janez Janša ne moreta diskreditirati celotne vlade bolj, kot se ta diskreditira sama, pa je pokazala ministrica za notranje zadeve, rekoč: “Da politični vrh, predvsem mislim na nekatere poslance in ministre, poziva k nespoštovanju avtoritete sodišč, torej k nespoštovanju odločitev sodišč, in da se javno problematizira zakonito delo organov Ministrstva za notranje zadeve, ki so mu pritrdila vsa sodišča, vse do Sodišča EU v Luksemburgu, je znak, da je slovenski politični prostor verjetno izgubil kompas.”

Sama dodajam, da je ministrica za notranje zadeve pokončno zabila, upam, da zadnji žebelj v krsto Mira Cerarja kot predsednika vlade, poslancev levice in SMC ter predsednika DZ, kvazi umetnikov in kulturnikov, osrednjih medijev in “pravnih strokovnjakov”, ki si razlagajo sodne odločbe, če do njih sploh pride, po svoje, ki se postavljajo nad institucije pravne države, hkrati pa to očitajo svojim političnim nasprotnikom.

Miro Cerar in njegov brivec zveni kot naslov zgodbe iz 1001 noči. Komu jih mora pripovedovati, da politično preživi, bomo morda nekoč brali. Mislim, da sultan, ki mu  jih pripoveduje, ne stanuje daleč od njega in da mu jih lahko odhaja pripovedovat kar peš.

Lucija Šikovec Ušaj