Mnogi na levici so vzhičeni ob omembi multikulturalizacije Evrope in celotnega sveta. Zdi se jim, da lahko samo z mešanjem kultur, ras in ver na svetu zavlada mir, v katerem bomo vsi sobivali kot državljani sveta. A ta utopična misel je neumna že zato, ker je v osnovi popolnoma zgrešena. Svet, v katerem se vse kulture, rase in vere zmešajo skupaj, postane monokulturen. Najbolj nasilna kultura, najbolj nasilna vera in najbolj promiskuitetna rasa postanejo nosilne, druge zbledijo v nič. Tako je ta čudoviti svet, ki ga želijo videti levičarji, že vnaprej obsojen na propad.
Naj pojasnim. Teritorialna ločitev različnih kultur, ver in morda celo ras je blagoslov, saj tako lahko kulture, vere in rase res vidimo v njihovi raznolikosti. Razlike pač obstajajo, to je dejstvo. Belci nismo isti kot črnci, muslimani niso isti kot kristjani, kultura Inuitov ni enaka kulturi Evropejcev. In dokler obstajamo na različnih koncih sveta, dokler vsaka kultura cveti zase, lahko v polnosti vidimo in doživimo to kulturo. Če želimo doživeti pristno Francijo, gremo v Pariz, če želimo doživeti kulturo nomadov, odpotujemo v Mongolijo ali v Saharo. Če želimo doživeti pristno japonsko kulturo, odpotujemo na Japonsko, če želimo živeti kot Inki ali Azteki, odpotujemo v Peru ali Mehiko. Tako lahko doživljamo vse različne kulture tega sveta neokrnjene, nepokvarjene in nespremenjene. In v tem je lepota sveta, kot obstaja danes. Svet je že multikulturen in kot tak je lep, zanimiv, raznolik.
Kaj pa se zgodi, ko ideologija multikulturalizma zahteva, da se vse kulture, vere in rase pomešajo? Zgodi se prehod v monokulturnost. Zgodi se ena rasa, najbrž najbolj podobna današnjim mesticem. Zgodi se ena vera, najbrž neke vrste do homoseksualcev prijazen islam. Zgodi se ena kultura, najbrž neke vrste turbo kapitalizem z državnim nadzorom. Namesto sveta, v katerem si različne kulture, vere in rase izmenjujejo znanje in ohranjajo svojo raznovrstnost, se vzpostavi svet ene kulture, rase in vere, ki je popolnoma neprepoznavna, nova. Družbeni red se zariše na novo. Definicija človeka se napiše na novo. Kar je bilo starega, se izbriše iz zgodovine.
Tisti, ki zahtevajo podreditev Evrope vsem drugim rasam, kulturam in religijam, ne bodo nikoli odnehali, dokler se njihovi peklenski načrti ne uresničijo. Če ne verjamete, poglejte samo v programsko delovanje levičarjev v zadnjih petdesetih letih. Nenehno spodbujanje splava v državah, kjer visoka rodnost nikoli ni bila problem. Zavajanje z zdravilnostjo kontracepcije in posiljevanje deklet s hormonskimi tabletami v državah, kjer je rodnost nizka. Nenehna propagandna vojna proti družini kot osnovni celici družbe. Razbijanje družin z administrativnimi ukrepi ter razdvajanje otrok in staršev z učenjem ideologije v šolah. Konstantni napadi na krščanstvo, ki naj bi bilo največje zlo, čeprav uči zgolj ljubezen. In danes uvažanje milijonov mladih moških iz islamskega sveta, mimo vseh zakonov, da bi se genetsko mešali z Evropejkami in radikalizirali že asimilirane muslimane.
Vsaka poteza globalne levice strogo sledi vnaprej zarisanemu načrtu novega evropskega človeka, ki mora biti svetlo rjav, ateist ali musliman in kulturno shizofren. Le tako bo mogoče na Zahodu izpeljati komunistično revolucijo in s tem uvesti novo utopijo. A narava človeka je močnejša od ideologije in državljani Evrope se počasi prebujajo. Vse več mladih se odloča za družine, vse več ljudi spet išče duhovnost v krščanstvu, vse več ljudi vidi mimo propagande levice in spoznava, da bo smrt Evrope prišla z leve, čeprav nas mediji strašijo z desnim radikalizmom, nacionalizmom in s podobnimi neumnostmi. Leto 2019 bo odločilno. To bo leto, v katerem bo Evropa dokončno izdihnila, ali pa leto, v katerem bo Evropa stopila na pot dominantne svetovne velesile. Evropa se prebuja, upamo lahko samo, da ne prepočasi.
Aleksander Rant