Muze, na trg!

Bernard Brščič

Ob kulturnem prazniku ne varčujemo z lepimi besedami o pomenu kulture in umetnosti za slovensko državo in narodovo samobitnost. Skozi zgodovino so naši umetniki odigrali narodotvorno in državotvorno vlogo. Kdo si lahko slovensko identiteto zamišlja brez Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kobilce, Groharja, Jakopiča, Kogoja, Ipavcev …? Ti niso samo poskrbeli, da smo kot narod stali in obstali, ampak so kulturo in umetnost postavili v samo vrednotno središče slovenstva. Poveden je sprehod po glavnem mestu naše države, ki ga, če odštejemo onesnaženost s spomeniki komunistični revoluciji, krasi zelo malo spomenikov, posvečenih vladarjem, politikom in vojskovodjem. Slovenski ponos so naši umetniki. No, bili so.

V preteklosti so slovenski umetniki težili k dobremu, k lepemu, k varovanju nacionalne samobitnosti in jezika. Niso se ustrašili pred seganjem po transcendenci. Danes so padli v blato. Njihova umetniška izraznost se je zožila na dojenje psov, trganje slovenskih zastav, identitetno ugrabitev in smešenje Janeza Janše, plagiatstvo tujih dramskih besedil in pozivanje k sodomizaciji naših mater. Umetniško ustvarjalnost je zamenjal primitivizem in oznanjanje neomarksistične agende multikulti LGBT+P. To udejstvovanje pa spremljajo zahteve po vedno večji količini davkoplačevalskega denarja. Kultura naj bi bila finančno prikrajšana in v celoti nezadostno financirana. Sramotenje državnih simbolov stane, izvajanje zoofilije pod krinko umetnosti stane, persiflaža JJ stane in kobalščina stane. Veliko.

Pogled v državni proračun za leto 2018 pokaže, da je kultura daleč od finančne prikrajšanosti. Namenjeno ji je bilo 157,2 milijona evrov iz državnega proračuna in še enkrat toliko iz lokalnih skupnosti. Skupaj je država kulturi namenila dobrih 300 milijonov evrov ali 0,7 odstotka BDP. Slovenija se po deležu v BDP, namenjenemu kulturi, uvršča na visoko 4. mesto med državami članicami EU, povprečje 28 držav je samo 0,4 odstotka BDP. A to ni vse, gospodinjstva pri nas za kulturo v povprečju namenijo dobre 3 odstotke svojih letnih izdatkov, kar na ravni države znaša približno 500 milijonov evrov na leto. Vsota javnih izdatkov za kulturne storitve in izdatkov gospodinjstev za kulturo je v 2018 znašala 1,96  odstotka BDP. Podatek, s katerim se lahko v mednarodnih primerjavah pohvalimo.

Danes približno 60 odstotkov proračuna ministrstva za kulturo prejmejo javni zavodi, približno 12 odstotkov je namenjenih za investicije, približno 10 odstotkov sredstev je namenjenih za delovanje ministrstva in organov v sestavi, približno 18 odstotkov pa programom in projektom nevladnih organizacij ter socialnim prispevkom samozaposlenih v kulturi. V oči bode podatek, da se je število slednjih v zadnjih petnajstih letih povečalo za 23 odstotkov, število prejemnikov republiških priznavalnin pa se je v istem obdobju kar potrojilo. Ob upoštevanju, da je opazen znaten trend upadanja sredstev, namenjenih financiranju javnih zavodov, se pravi gledališč, oper, galerij, muzejev, je očitno, da se proračun ministrstva za kulturo iz institucije, zadolžene za vodenje kulturne politike, vedno bolj spreminja v krmišče za zadovoljevanje apetitov interesnih skupin. Za njihovo vedno večje število pa nikoli ne more biti dovolj denarja.

Ne pristajam na problematiziranje višine državnih sredstev za kulturo, pod vprašaj postavljam njihovo razdelitev in zlasti, kaj davkoplačevalci za svoj denar dobimo. Kako se naše estetske preference zrcalijo v kulturni produkciji? Imamo davkoplačevalci pravico odločati, kakšno “umetnost” bomo financirali? Kot kulturni potrošniki na trgu svoje preference udejanjamo s svojim denarjem. Odločitve Modrijani proti Globokarju, Španzel proti Smrekarjevi, Kuntner proti Štegru potrjujemo s svojim denarjem. Plačamo tisto, kar zadovoljuje naše potrebe in videnje lepega, dobrega ali samo kratkočasnega. V idealnih razmerah bi trg določal, katere umetniške prakse so vredne preživetja. Državno posredovanje je opravičljivo iz dveh razlogov, zaradi obstoja eksternalij ali prepričanja, da trg zaradi neizobraženosti potrošnikov ni sposoben pravilno oceniti vrednosti posameznih umetniških stvaritev. Argument eksternalij je prepričljiv, muzeji, galerije, kulturna dediščina ustvarjajo zunanje učinke in upravičujejo državno sofinanciranje. Podobno velja za skrb za slovenski jezik, ki ga pesti problem podoptimalnosti jezikovnega območja. Imeti svojo državo, svojo zgodovino, svoj jezik stane. To pa ne pomeni državnega financiranja umetnosti zaradi “umetnosti”, ker je bojda sleherniki ne razumemo. Priznajmo si, da ni problem naša neizobraženost ali hermetičnost sodobne umetnosti. Problem je cesarjeva nagota. Po mojem dojenje psa ni umetnost, trganje zastav ni umetnost in kakofonično trobentanje v tri krasne ni umetnost. Tisti, ki temu oporeka, naj to potrdi s svojim denarjem. Trg je za muze pravo zdravilo.

Bernard Brščič

  • Hunyađi

    Teoretičnega ekonomista Brščiča lahko resno jemlejo ovce, ki vrjamejo osebkom brez izkušenj in uspehov na prostem trgu: “Poslušaj me kaj govorim, ne glej me kaj delam”.

    • Nata

      No ja ?? Ta vsaj škodo ne dela, kot mnogi osebki – pardon – ekonomisti, ki imajo priliko dokazati KAKO delajo !!

      • Hunyađi

        Zaenkrat jo ne dela ker ni njegov šef na ablasti. Zakaj ne dela kaj dobrega recimo predava na Univerz i, še bol ustvarjalno kot se za ekonomista spodovi, vodi privat podjetje?

        • Nata

          To pa ni dobro vprašanje. . . . . . . saj ekonomija pri nas sploh ne deluje pravilno. Ker je pod kuratelo politike.

          • Hunyađi

            Posploševalno gledano ekonomija tud v ZDA ne deluje če je zadnja obdobja na vsake 10let kriza.
            Milijarderji pa vseen rastejo kot gobe po dežju.
            Tebi in večini na tem portalu je spremljanje politike kot šport. Izberete si svojo moštvo kot navijač izbere lokalni klub.
            Zvest mu je do konca živlenja, še kredit vzame, da ga spremla v tujini ko moštvo igra, boh vari da zamudi tekmo in bojevanje v areni. Igre in kruha daj raji pa bo presrečna. Politika je za vas postala šov kot v ZDA že par desetletij. Igralci odlično živijo na vaš račun kot božanatvo v pravljici o princu in princezi. Janko in Urška. Ni več pomembna drastična sprememba na bolš volivcu, zdaj se hrani z adrenalinom, sočustvuje z glavnimi akterji. Reality šow za ovčke. Važna je pot- dogajanje ne cilj. Pred nosom imaš priložnost pa je ne vidiš, nit jo nočeš vidit.
            Fan se ne vpraša na kakšen način je njegova Zvezda prišla, do modernega kosa oblačil, ki ga obleče za rdečo preprogo. Kredit vzame, da si kupi večerno oblekco priznanga kreatorja ali se tolaži oni niso navadni smrtniki, meni ne pripada ta nivo.

          • Nata

            Ne spadam v opisano skupino ljudi. O svojem nivoju ne bi pisala.
            Se nimam kaj zagovarjati. Sem pa zelo pogosto do svoje stranke kritična. V marsičem se ne strinjam.

          • Hunyađi

            Kaj potem jamranje non stop. Fetiš, nslajanje…ali čist izvlepega mira je treba lovit komuniste- leteče slone nad oblaki.

          • Nata

            Fetiš ? Ja, no. . . . . . . ne vem , kje si to prebral.
            Eh, niso leteči sloni, so kar resnični. A ti nič ne jamraš ?

          • Hunyađi

            No naštej mi imensko te zajebane komuniste, ki se ne bojijo nikogar. Kdo mafijski boter Kučan vse vodi iz zakulisja v Švici ima milijarde i pretoplen zlato v cegle. Zemlarič mu vsak dan fila račun sprot po tekočem traku.Buče.

          • Nata

            Tudi prav. Kakor rečeš. . . . . .

          • Hunyađi

            Nisem še slišal za narod da so bili v velki večini vsi pošteni in solidarni do drugih. Tudi pred komunizmom ne. Pravlce.
            Rogate se, cela Slovenija in EU človeku, ki po velki verjetnosti v živlen ni nič ukradel, važno, da je kontra politična opcija in je komunist.
            Zato vas ne jemlem resno, te vaše blodnje, da so vsi komunisti, ki niso po vaši volji.
            Niste ravno tok srčki kot se hvalite,. Res da ti in nekater iztopate. “Upaš” si svoje kritizirat in prisluhneš mnenju drugega, četudi se ne strinjaš.
            Ta opravljivost pa meni ni všeč.
            In roganje se drugim, če tudi si je sam kriv za naivnost
            Tko je v naši družbi in v Svetu, če si dobr- naiven imaš šibek karakter si po domač povedan ovca, ki jo je potrbno pibrit.

          • Nata

            Veš, potem pa ti kar težko živiš, ker je zate prav vse tako zelo narobe.

            Opravljivost. . . . . hja, se ti zdi, da je nekaj o nekom povedati, opravljanje ?
            Samo, da ni laž in obrekovanje !!
            Pa saj nismo take ovce, da ne bi vedeli. Samo bolj težko bomo kaj naredili. . . . .

            Se ti ne zdi, da je pri nas , starejših naiven, šibek karakter, posledica ??

          • Hunyađi

            Res niste ovce?
            Te nisem ravno jaz bodril, da tak šmorn pri nas ravno ni.

          • Hunyađi

            Ja naivnostje posledic. Najbol naivne babice: ” Pahor je pa tko fejst”, “Ubogi Janša, komunisti ga mrcvarijo, sina slovenske grude, heroja”. …
            Ko kritiziraš javno osebo res ne bi smel šteti v opravljanje. Čudi me zakaj take čustvene reakcije letijo name ko kritizaram javno osebo, ki je tebi pri srcu?

          • Nata

            Nisem naivna. Sem pa babica, ki jo skrbi za moje.
            Kje si pa videl mojo čustveno reakcijo ?
            Saj vedno čivkam, da je kritika in konkurenca sol uspeha.
            Lp

  • Beličič
  • O’Brien
    • Nata

      + + + + Tole si pa le oglejte !!
      Silna, znana slovensko – srbska imena !!

  • Ryuk

    Socializem je v kulturi izdatno znižal nivo kvalitete, napram prej, ko je bila kutura tržna dejavnost.

  • xtc

    Brščič 10+ tako se govori.

  • Nata

    + + + + + + + sijajno napisano ! Ponovno ste dobro zadeli !

    ” Imeti svojo državo, svojo zgodovino, svoj jezik stane. To pa ne pomeni
    državnega financiranja umetnosti zaradi “umetnosti”, ker je bojda
    sleherniki ne razumemo.”
    No, če je sleherniki ne razumemo , še gre.
    Da pa jo tisti, ki denarce in nagrade delijo ne razumejo, je pa , kot pravite
    ” cesar je nag ” !!

  • freedomfighter

    Drzava za kulturo nebi smela nameniti niti centa…ce slikar igralec glasbenik itd. Ne morejo preziveti na prostem trgu potem so pac za en drek…koliko denarja mislite da usa nameni hollywoodu ki je najvecji izvoznik njihove kulture…

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!