Najprej Slovenija!

Datum:

Branje slovenske ustave je poučno o nastanku, naravi in namenu slovenske države. Zlasti poveden je njen 3. člen, ki pravi: “Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.” Iz te lapidarne opredelitve izhaja, da Slovenija ni abstrakten univerzalističen domislek, ampak konkretna politična tvorba, utemeljena na samoodločbi. To pomeni, da smo Slovenci konstitutiven narod te države in da je posledično Slovenija nacionalna država, domovina Slovencev. Iz tega izhaja samoumeven politični truizem, da Slovenije brez Slovencev ni. Na prvi pogled trivialen sklep, a po mojem ključen za vodenje javnih politik. Poslanstvo slovenske države potemtakem ni skrb za dobrobiti Afganistancev, Sircev, Albancev, Bosancev ali Nigerijcev, ampak skrb za blaginjo in varnost slovenskih državljanov.

Tega poslanstva politika že dolgo ne uresničuje. S sistematičnim finančnim prikrajševanjem in kadrovsko slabitvijo slovenske vojske in policije je tranzicijski levici uspelo spodkopati stebra slovenske države. Ne pozabimo, da sta bili naša samoodločba in osamosvojitev podprti s silo slovenske vojske in policije. Država z njima stoji in pade! Stanje v obeh institucijah je takšno, da Republika Slovenija ni več sposobna opravljati elementarne funkcije zagotavljanja varnosti svojim državljanom. Invazija afro-arabskih migrantov je pokazala, da policija tudi ob pomoči vojske ni bila sposobna zavarovati meja države. Samo v letu 2016 je v Slovenijo nezakonito vstopilo in izstopilo več kot 500 tisoč nezakonitih migrantov. Država, ki v takšnem obsegu ni sposobna nadzirati vstopa in izstopa, izgublja temeljni Webrov določevalec državnosti, monopol nad uporabo sile. S takšno politiko se samoukinjamo.

O zgrešenosti vladne politike govorijo podatki iz proračuna RS. V letu 2016 je bilo urejanju migrantske problematike namenjenih 123 milijonov evrov oziroma 1.963 evrov/migranta mesečno. Znesek, ki znaša skoraj tretjino proračuna MORS, migrantska oskrbnina pa je trikratnik povprečne starostne pokojnine. Medtem ko ni denarja za nabavo osnovne vojaške in policijske opreme, kot so uniforme, rokavice, škornji ali strelivo, se migrantom namenjena stanovanja, prenavljajo in opremljajo jih s steklokeramičnimi ploščami in LCD televizorji. Za reševanje statusa obskurnega damaščanskega brivca Ahmada pa je vlada RS pripravljena sklicevati izredne seje in kršiti zakone in ustavo. Takšnega “človekoljubja” Mira Cerarja & Co. slovenski državljani nismo deležni. Varnost in blaginja nas je za Vlado RS opomba pod črto.

Multikulturnost in rasna raznolikost vodita v zmanjšanje socialnega kapitala in zaupanja
Ta tujeljubna politika je nenaravna in neskladna z ustavo postuliranim poslanstvom države. Utemeljena je na etnomazohizmu oziroma patološkem altruizmu in potrebi po signaliziranju kreposti, ki danes zaznamujeta multikulturno agendo izrojene levice in “žlahtne” desnice. Opisana populacijska strategija je evolucijsko nestabilna in na koncu dneva vodi v izumrtje populacije, ki jo uporablja. Značilnost naše civilizacije je visoka stopnja tako kognitivne kot afektivne empatije in z njo pogojenega altruizma. A ta je z ideologijo multikulturalizma dobil patološke razsežnosti, ko skrb za dobrobit tujega, afro-arabskega prebivalstva življenjsko ogroža preživetje avtohtonega. Sociobiologija napotuje, da je evolucijsko dominantna etnocentrična strategija, kar potrjuje tudi zgodovinska uspešnost nacionalnih držav. Tudi uvidi sociologije temu pritrjujejo. Ameriški sociolog Robert Putnam ugotavlja, da multikulturnost in rasna raznolikost vodita v zmanjšanje socialnega kapitala in zaupanja. To pa tlakuje pot v civilizacijsko nazadovanje.

Foto: epa

Najprej Slovenija!
Naša država je nastala iz težnje slovenskega naroda po politični emancipaciji in zategadelj ne more biti multikulturna. Glede na genezo in raison d’être je lahko samo etnocentrična. Je politična skupnost, ki temelji na skupnem interesu po ohranitvi slovenskega jezika, kulture in identitete ter zagotovitvi naše varnosti in blaginje. To pa ne pomeni zaprtosti. Nasprotno, nekatere nacionalne interese lahko bolje uresničujemo s sodelovanjem na ravni EU. A ta naj ostane zvesta de Gaullovi viziji de L’Europe des patries. Evropski demos namreč ne obstaja, tako kot nikoli ni obstajal jugoslovanski. Naša identiteta je slovenska, zgolj metaidentiteta evropska.

Upam, da že na prihajajočih državnozborskih volitvah dočakamo oblikovanje opisanega zgleda, ki bi ga sam poimenoval – Najprej Slovenija!

Bernard Brščič

Sorodno

Zadnji prispevki

GZS: Jedrska energija nam lahko zagotovi stabilno in zanesljivo oskrbo

"Vesela sem, da je vlada sprejela predlog resolucije o...

Na Teznem našli bombo iz druge svetovne vojne

Pri zemeljskih delih na ulici Ledina v mariborski četrti...

Grčijo sta v razmiku minute stresla dva močnejša potresa

Danes zjutraj sta Grčijo prizadela dva močna potresa, močnejša...

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...