Naraščajoči antisemitizem v Evropi

Datum:

Mislili smo, da nekatere podobe in slogani pripadajo le temačnemu času prejšnjega stoletja. Mislili smo, da so rumene zvezde, pripete na prsih, samo še slab spomin. Motili smo se. Po podatkih francoskega ministra za notranje zadeve Cristopha Castanerja se je v letu 2018 v Franciji število antisemitskih napadov v primerjavi z letom prej povečalo za 74 odstotkov. Skupaj je bilo zabeleženih 541 napadov, v letu 2017 pa 311. Polemika o antisemitizmu se je začela po letošnjem 19. februarju, ko je bilo oskrunjenih 80 grobov na judovskem pokopališču v Alzaciji na vzhodu Francije:  nagrobnike je nekdo z modrim pršilom porisal s svastikami.

To je bila kaplja, ki se je prelila čez rob. Francoski predsednik Emmanuel Macron je takoj odšel na pokopališče, ki so ga napadli vandali, in v navzočnosti najvišjega rabina v Franciji počastil kraj skrunitve. Na pokopališču je položil vrtnico in z judovsko kapico na glavi izjavil: “Ukrepali bomo, sprejeli zakone, kaznovali bomo tistega, ki je storil dejanje, nevredno republike. In z vsemi močmi, ki jih premoremo, bomo odgovorili.”

P

reberite še: Likanje prsi v Evropi

Val ogorčenja je zajel Francijo, ko je na enem od zadnjih protestov rumenih telovnikov islamski radikalnež, ki je sodeloval na protestih, močno žalil francoskega filozofa Finkielkrauta. “Umazani Žid!”, “Sionist!” je kričal svoje obtožbe filozofu, ta pa je takoj odvrnil: “Preveč spoštujem resnico, ne nameravam odgovoriti. Rumeni jopiči niso antisemitski, moramo jih poslušati še naprej!” Tako je odgovoril tudi vsem tistim, ki so zahtevali obsodbo celotnega protestnega gibanja proti francoskemu esteblišmentu,  ki ga je filozof že od nekdaj zagovarjal.

Napad na Charlie Hebdo sprožil eksodus Judov iz Francije v Izrael

Klima v Franciji je tako sovražna Judom, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu francosko vlado zaprosil, da strogo ukrepa za zajezitev tega pojava, izraelski minister za emigracijo Yoav Galant pa je povabil vse francoske Jude, da »se vrnejo domov«, da se preselijo v Izrael. Še pred tem vabilom je alarm zagnal vodja francoske judovske konfederacije Ricard Abitbol: “V nekaj desetletjih ne bo več Judov v Franciji! Grozno je, kar bom sedaj dejal, ampak Evropa nadaljuje v miru s tem, kar je Hitler počel v vojni.” Leta 2015, ko se je zgodil napad na uredništvo Charlieja Hebdoja, je približno 8 tisoč Judov zapustilo Francijo in odšlo v Izrael. Pravi eksodus zaradi strahu, da bi ostali v svoji deželi.

Marco Gombacci je italijanski politični analitik in novinar. (Foto: Demokracija)

Francija pa ni edina država, kjer rast antisemitizma povzroča skrbi judovske skupnosti. Tudi v Združenem kraljestvu je tretjina Judov izjavila, da razmišlja o selitvi v Izrael (podatki iz Kampanje proti antisemitizmu v YouGov) v švedskem mestu Malmöju so poročali o arabskem skandiranju, ki je pozivalo k “davljenju Judov”.

Tudi Italija ni ubežala pred napadi na Jude – dokumentiranih je 181 primerov. Najbolj sprevržen je vsekakor tisti, ki se je zgodil v noči med osmim in devetim decembrom 2018, ko so izkopali in ukradli tako imenovane “spotikavce”, kamne, položene v pločnike, ki opominjajo na Jude, ki so jih med drugo svetovno vojno deportirali nacisti. Drugi primer je bil razpečevanje letakov navijačev nogometne ekipe S. S. Lazio, na katerem je bila upodobljena Ana Frank v majici njihovih največjih sovražnikov A. S. Roma.

Nemci bi izgnali vse migrante krive antisemitizma

Močan udarec pa je zadala Nemčija, kjer je njihov minister za notranje zadeve podprl predlog Josefa Schusterja, vodje Judovskega centralnega sveta v Nemčiji, po katerem naj bi Nemčija izgnala vse tiste migrante, ki so povzročili kakršnokoli antisemitsko dejanje. V Nemčiji je bilo med drugim zabeleženih več kot 1.800 primerov dejanj, usmerjenih proti Judom.

Teroristični napad na časopisno hišo Charlie Hebdo (vir: twitter)

Po podatkih Evropskega observatorija za antisemitizem (Eurobarometer 484, podatki za leto 2018, objavljeni leta 2019) 50 odstotkov Evropejcev meni, da predstavlja antisemitizem v njihovi državi resen problem. Najvišji so bili podatki za Švedsko, kjer je o tem prepričanih 81 odstotkov anketiranih, nato sledi Francija z 72, Nemčija s 66, Nizozemska s 65, Združeno kraljestvo z 62 odstotki. V Sloveniji je 16 odstotkov anketiranih mnenja, da je antisemitizem na slovenskem ozemlju resničen problem.

Prijavljeni incidenti so večinoma fizične narave, in sicer usmerjeni proti osebam ali stavbam, sinagogam in judovskim institucijam. Z novimi tehnologijami pa sedaj obstaja tudi možnost, da se antisemitsko sovraštvo prenaša tudi po internetu. Nacionalne vlade in Evropska unija bi morale takoj reagirati, da bi ustavile ta pojav tako, da se dogodki iz preteklosti ne bi nikoli več ponovili.

Marco Gombacci

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Evropska komisija predlaga ustanovitev ministrstva za demografijo, ne le urada

Medtem ko v Evropi narašča kakovost življenja, se soočamo...

Ubila je tjulnja, ki ga je poskušala rešiti

Na spletu je zaokrožil žalosten posnetek poskusa reševanja tjulnja,...

ISIS med ramazanom napoveduje teroristične napade po Evropi

Samooklicana Islamska država je ponovno prevzela odgovornost za napad...

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...