Nostalgični slovenski bedaki

Datum:

Prazniki so za nami. Med prazniki običajno izobesimo zastavo, državno in evropsko. Pri meni doma obe visita ob vsakem državnem prazniku. Čas med 27. aprilom in 1. majem je tako kratek, da zastavi pustim viseti kar čez oba praznika, pa še tisti čas vmes, čeprav bi se lahko našel kak pameten policist ali inšpektor in bi zahteval, da v vmesnem času umaknem obe zastavi, ker se pač zastave izobešajo v času praznikov.  Še naprej bom počel isto, ker se mi pač ne da vstati dan pred praznikom ob 23.59 in izobesiti zastavi, niti se mi ne da vstati ob 23.59 na dan praznika, da bi zastavi umaknil. Nelogičnost zakona pač, ki jo rešujem na pragmatičen način.

Niti na misel mi ne pride, da bi kadarkoli ali kjerkoli nosil zastavo nekdanje skupne države Jugoslavije, kaj šele zastavo nekdanje partije. Toda ljudje se razlikujemo. V času praznikov smo lahko zasledili novico, da je skupina naših državljanov v Trstu na znamenitem trgu Ponte rosso (Rdeči trg) nosila zastavo nekdanje Jugoslavije in se z njo skupinsko slikala. Pazite, v Trstu na trgu Ponte rosso, ki simbolizira vse ponižanje naših državljanov v času nekdanje skupne države. Tam je veliko naših ljudi namreč množično kupovalo najslabše blago po visokih cenah, ki pa so bile za naše razmere celo nizke. Ponte rosso je torej na nek način simbol ponižanja naših ljudi, ali drugače povedano, Ponte rosso je dokaz vse bede nekdanje Jugoslavije. In skupina nostalgičnih bedakov prav na tem mestu uprizori to, kar se ne bi smelo nikoli zgoditi.

Drug tak primer se je zgodil nekje na Velebitu na Hrvaškem. Tudi tam je skupina naših nostalgičnih bedakov rajala in slavila z zastavo nekdanje Jugoslavije. Pa ne dolgo, hrvaške oblasti so naredile svoje. Zanje pač ni razumljivo, da bi nekdo rajal in slavil z zastavo nekdanje skupne države, zaradi katere je krvavel njihov narod ob osamosvajanju Hrvaške in še nekaj let po tem.

Zastava SFRJ na Velebitu. (printscreen: Antena Zadar)

Ob vsem tem se človek vpraša, zakaj to počnemo le mi, Slovenci, državljani Slovenije. Niti v eni državi nekdanje skupne države se kaj takega ne dogaja. Njihova domovinska zavest je na veliko višjem nivoju. Kot primer za tako trditev naj navedem naslednji dogodek, ki se mi je pripetil pred slabimi šestimi leti. Obiskala sta me bratova dobra znanca in prijatelja iz Hrvaške. On dela v mavčarni Bolnice Split, ona pa je kuharica v isti bolnišnici. Kot se spodobi, da neseš s seboj na obisk kakšno darilo (no, pri nas je to običajno kava in kakšna buteljka vina), se nekaj podobnega očitno spodobi tudi pri njih. Toda presenečenje ob njunem obisku je bilo vsaj zame popolno. Takoj po prihodu je on vzel iz darilne vrečke Gavrilovićevo pašteto in mesni narezek v konzervi, cedevito, prošek in še kaj. Ponosno je dejal: “To so proizvodi moje domovine.” Neverjetno domoljubno, spoštovanja vredno in ponosno na svojo državo.

Tudi v Evropi ni nič drugače. Pojdite v Nemčijo in po Berlinu paradirajte z zastavo Hitlerjeve Nemčije. Ne verjamem, da boste to počeli sto metrov. Zato ponavljam vprašanje, zakaj to počnemo bolj ali manj le Slovenci in državljani Slovenije? Sam vidim nekaj razlogov za tako početje.

Prvi razlog je že v zakonu. Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije določa, kakšen je naš grb, kakšna je naša zastava, in določa Prešernovo Zdravljico kot himno Republike Slovenije. Zakon prepoveduje in sankcionira tudi kakršnokoli preurejanje ali predrugačenje zastave in grba. Toda zakon ne prepoveduje uporabe in nošenja simbolov nekdanje Jugoslavije. Žal. Pa bi moral.

Drugi razlog je povsem praktične narave. Starejši ljudje bodo vedno trdili, da je bilo v mladosti lepo. Kako da ne, seveda je bilo za vse generacije, tudi za našo, lepše, ko smo bili stari 20 let, kot je danes, ko smo stari 60 let in več. Vse drugo je čista naivnost in nekritičnost posameznikov.

Tretji razlog je po moje v tem, da smo samostojno državo Slovenijo dobili nekako prepoceni in proti volji velike večine levih političnih veljakov. Ne drži namreč današnja krilatica, kako smo bili v času nastajanja države Slovenije enotni in kako danes nismo. Čista laž. Plebiscitarno odločen za samostojno državo je bil naš narod. Politiki pa nikoli in nikdar ne. Številni materialni dokazi namreč obstajajo o tem, kako si velika večina takratnih levih politikov samostojne države sploh ni želela. In prav ti ali njihovi nasledniki nam v Sloveniji vladajo že ves čas po nastanku samostojne Slovenije z izjemo petih let dveh desnih vlad Janeza Janše in seveda Demosove vlade, ki je proti njihovi volji izpeljala osamosvojitev Slovenije.

Dr. Vinko Gorenak

Sorodno

Zadnji prispevki

Sodišče obravnava zakonitost odpovedi RTVS Grahu Whatmoughu

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je včeraj na...

V Lendavi s subvencijami nad stanovanjski problem

Občina Lendava je objavila Javni razpis za subvencioniranje reševanja...

Voznik začetnik po dolenjski avtocesti z 254 km/h

Policisti Specializirane enote za nadzor prometa Generalne policijske uprave...

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...