Novi časi, isto sranje!

Miro Petek (Foto: osebni arhiv)

Najbrž ne bom preveliko tvegal, če zapišem, da bodo nedeljske volitve, pa kakorkoli se že bodo iztekle, zaradi nizke volilne udeležbe ena od novih velikih klofut slovenski demokraciji. Ljudem, ki vladajo iz ozadja, je uspelo doseči velikansko politično pasivnost slovenskega volilnega telesa, kar se je pokazalo že v prvem krogu predsedniških volitev.

Pri tem ozadju je v ospredju seveda Milan Kučan in njegov krog, ki ideološko in politično sodi v čase prejšnjega režima, ko so bile volitve farsa in je partija vladala s trdo roko in nasiljem. To nasilje se z drugimi metodami nadaljuje tudi danes z ugrabitvijo države, zlorabo pravosodja ter nekaznovanim ropanjem na vseh koncih in krajih.

Stanje medijske prevare in upor proti spremembam
Dominantni mediji in njihovi družbenopolitični delavci, ki vzdržujejo to stanje, so del te prevare, ki se bo pokazala tudi na nedeljskih volitvah. V soočenjih kandidatov v največjih medijih smo zaradi začrtanega formata oddaje namesto jasnih odgovorov, kaj  je dobro in kaj slabo, kaj pošteno in kaj kriminal in kakšne so vizije kandidatov za vodenje te države, poslušali razne banalnosti in bizarnosti. V tem predvolilnem času so največje slovenske televizije odigrale vlogo, ki jo Gerbner s sodelavci (Living with Television: The Dynamics of the Cultivation Process) označuje kot jačanje upora proti spremembam in utrjevanju šablon.

Ko je po kakšnem soočenju sledila oddaja Kmetija ali kakorkoli se to že imenuje, je bila razlika komaj opazna. Od tega je odstopala Romana Tomc, ki je v teh soočenjih nastopala realno in trezno, zaradi česar niti ni imela možnosti za uspeh, sicer pa so bili medijski predvolilni dogodki le tekmovanja, kdo bo prvak v všečnosti in komu se bo uspelo bolj prilagoditi okusu povprečne volilne publike.  Namesto odkritih in tehtnih nastopov in prave mere zdrave pameti so kandidati kot srajco menjali identiteto in vstopali v vloge tistega igralca, ki bi imel več možnosti za uspeh.

Prvorazrednim uresničene sanje: ugodno življenje brez velikega napora
Resda pri tem ne moremo kriviti le kandidatov, dejstvo je, da Slovenija ni normalna  država in v Sloveniji nisi odvisen od sposobnosti, izobrazbe, talenta in dela. Slovencem, ki imajo te vrline, lahko uspe le v tujini, zato se toliko mladih in izobraženih seli iz države in daje prostor raznovrstnim migrantom, s tem se spreminja struktura družbe in posledično tudi struktura volivcev. Pri nas lahko uspevajo tisti, ki so bogati dediči ali ponižni hlapci režima, ki slovenski narod in Slovenijo drži v preteklosti.  Če parafraziramo Fromma, prvorazrednim se v Sloveniji uresničujejo sanje o ugodnem življenju brez velikega napora.

Po poteh Štirinajste
Dandanašnji smo priča vseprisotnosti medijev, vendar to ne pomeni, da moraš biti v medijih tudi vseprisoten, kar je bila tudi velika napaka Boruta Pahorja in njegovega volilnega štaba. Čeprav Pahor nikoli ni skrival želje, da bi figuriral kot nekakšen politični »trendseter«, pa je bil v svojem volilnem štabu obkrožen z ljudmi še iz časov Avnoja in njegove poti po Sloveniji so spominjale na pohod Štirinajste.  Prav tako se je dal speljati na limanice in je neumorno ter nekritično sodeloval na domala vseh medijskih soočenjih, kjer je moral odgovarjati na vsa neumna vprašanja, namesto da bi bil gospod predsednik, ki bi šel na eno ali dve soočenji, povedal svoje, vmes pa opravljal državniške funkcije. Tako pa je veliko dela naložil še Kučanovemu krogu, ki je komaj utegnil pisati in sugerirati novinarska vprašanja za vso to množico soočenj.

Karkoli se bo v nedeljo zgodilo, vse bo v duhu skoraj štiri desetletja stare rok pesmi ansambla Buldožer, ki pravi: “Novo vrijeme, staro stanje, novo vrijeme, isto sranje!” V skrajšanem prevodu: Novi časi, isto sranje!

Miro Petek