Novi politični obrazi ustvarili nove roparske barone

Miro Petek (foto: osebni arhiv)

Kljub nadvse opevani etiki in morali lahko Cerarjevo vlado razglasimo za šolski primer koruptivne vlade. Za razliko od drugih levih vlad je na tem področju mogoče celo uspešnejša, predvsem pa zelo učinkovita, saj je večino dela uspela opraviti, še preden se je iztekel njen mandat. Slabše upravlja z državo, boljša je v polju koruptivnosti. Tu je pregovorno sicer slaba vlada še kako učinkovita.

Na drugem tiru gneča za prvi razred
Ta kolumna bi bila preobremenjena, če bi naštevali vse primere in vse ljudi, ki so sedli na ta korupcijski vrtiljak, imen je za ličen telefonski imenik, treba pa je omeniti vsaj nekaj primerov, da bi ilustriral fenomen, ki mu v teoriji korupcije pravijo sistemska korupcija, velikokrat tudi ugrabitev države. Ustanovitev podjetja 2TDK in izglasovanje posebnega zakona o drugem tiru je nekaj, kar seže zunaj meja normalne pameti.

Tako posebno podjetje kot tudi zakon o gradnji drugega tira sta povsem nepotrebna, ker bi to investicijo lahko opravili brez tega, vendar je namera jasna: elita želi na tem vlaku zasesti prvi razred, v katerem bodo delili največji plen, ostale vagone pa bodo napolnili še s svojo drugo ligo, ki bo za razne zasluge in usluge dobila kakšne drobtinice iz tega več kot milijardo evrov vrednega posla.

Ob preigravanju teh cen od milijarde evrov naprej in nazaj nam je povsem ušla informacija, da so, še preden so zasadili prvo lopato, za “copy-paste” študije odšteli več kot 20 milijonov evrov. Vse za zvesto politično družino. Mojstri ustavnega in drugega prava tako nadaljujejo ropanje te države, kar je z večinskimi odločitvami v parlamentu sicer legalizirano, je pa daleč od legitimnega.

Vlada deluje le še na interesnih osnovah
Pred leti se je tudi v našem političnem prostoru zasidral izraz tovarišijska ekonomija, ki jo aktualna oblast nadgrajuje s svojo inventivnostjo, ki ji je na tem področju ne manjka. Lex Mercator in vdor vladajoče politike v zasebno lastnino je zadnji od teh primerov.

Cerarjeva vlada državo z zakoni regulira tako, da ustreza njenim krogom in deluje samo še na interesnih osnovah: delitev plena, postavljanje svojih kadrov na vse mogoče položaje, tudi z ustanavljanjem novih uradov in agencij, zloraba organov pregona in sodstva za politične interese, ob tem pa še arogantna oblastniška drža do ljudstva. Ustvarila je svoje roparske barone, hkrati so se ji pridružili še tisti z daljšo tradicijo in velikimi izkušnjami.

O žici na južni meji ni hotela slišati nič, vse dokler niso za posel našli svojega človeka. Do tistega dne je bila meja varna in obvladljiva, ko je bilo potrebno poskrbeti za milijonsko finančno injekcijo svojemu partijskem krogu, je žica kar naenkrat postala nujna za zaščito države in Evropske unije. Saj ni potrebno posebej dodajati, da za ta posel niso objavili javnega razpisa.

Birokratski primež za obvladovanje ljudstva
Za povprečno kritičnega opazovalca vse te poteze Cerarjeve vlade na prvi pogled izgledajo domala nerazumljive in skorajda nore, vendar nikakor niso plod nepremišljenosti ali nestrokovnosti, temveč so skrbno načrtovane. Resda jih velikokrat niti ne poskušajo prikrivati, prostodušno in transparentno pokažejo svoje namere, saj zaradi impotentnosti četrte veje oblasti ne morejo računati na kak upor ljudstva. Vse tri veje oblasti pa obvladujejo sami, in čeprav jih je izvolilo ljudstvo, se demosu ne čutijo odgovorne.

Služijo omrežjem. Zakonodaja se snuje in pripravlja zunaj ministrstva, v parlamentu jo glasovalni stroj brez razmisleka samo potrjuje. Večina koalicijskih poslancev itak ne razmišlja, je tiho in vsak moli k svojemu bogu, da bi mandat trajal do rednega konca. S pretirano birokratizacijo, množico predpisov in zakonov – te dni smo ob parlamentarni razpravi na pobudo SDS lahko slišali podatek, da  smo v začetku aprila imeli 834 veljavnih zakonov in 19.167 podzakonskih aktov – pa se ljudi drži v primežu in prepričanju, da je birokracija neobhodna.

Če so zakoni prestrogi, jih kršimo in tako nažiramo pravno državo. Če so prezapleteni, iznajdljivi zlahka najdejo pot, da se izvlečejo iz te birokratske mreže, neiznajdljivim in poštenim ljudem pa grenijo življenje. Ta vlada vzdržuje in kreira tako zakonodajno-birokratsko okolje, da lahko v vsakem trenutku prepove koncert, ki se odmika od železnega repertoarja Kobinatk, in vas lahko v vsakem trenutku z udbovskimi metodami zakonito nadzira. Kako dolgo bomo vse to anemično dopuščali?

Miro Petek