Ob 60-letnici Rimske pogodbe: Čeprav EU potrebuje prenovo, morajo ostati njene temeljne vrednote nedotaknjene

(Foto: epa)

Od vojne razdejana in gospodarsko izčrpana Evropa si je želela miru, enotnosti in blaginje, zato so ustanovni očetje pričeli s povezovanjem posameznih držav v zvezo držav članic, ki jo danes poznamo kot Evropsko unijo, edinstveno politično in gospodarsko zvezo držav, katerih temelji so globoko zasidrani v viziji Konrada Adenauerja, Josepha Becha, Jeana Monneta, Roberta Schumana in drugih povojnih voditeljev.

Pravni temelji za nastanek Evropske unije so bili položeni pred 60 leti v Rimu, s t. i. Rimsko pogodbo, dokumentom, ki je zasnoval skupni evropski trg in postavil temelje štirim evropskim svoboščinam: prostemu pretoku oseb, blaga, kapitala in storitev. Franciji, Nemčiji, Italiji, Belgiji, Nizozemski in Luksemburgu se je z leti pridružilo še 22 držav, nazadnje Hrvaška leta 2013. Rimska pogodba je gospodarski in politični projekt s ciljem trajnega miru, širitev EU pa krepi gospodarski razvoj držav članic in njihovo demokratično ureditev, predvsem v nekdanjih totalitarnih državah.

Patricija Šulin, poslanka v Evropskem parlamentu

Evropa potrebuje prenovo, a temeljne vrednote morajo ostati nedotaknjene
V zadnjem desetletju pa so Evropo pretresle posledice svetovne gospodarske krize, dodatno pa so stanje zaostrile množične migracije. Ob 60-letnici Rimske pogodbe je neizpodbitno dejstvo, da EU potrebuje prenovo, vendar pa morajo ostati njene temeljne vrednote nedotaknjene. Še naprej se moramo zavzemati za mir, spoštovanje človekovih pravic, svobodo, demokracijo, enakopravnost in za solidarnost med državami članicami. Na vseh državah, tudi Sloveniji pa je, da pri prenovi aktivno sodeluje. Bela knjiga o prihodnosti EU, ki nam jo je v začetku meseca v Evropskem parlamentu predstavil predsednik Evropske komisije J. C. Juncker, predvideva 5 možnih scenarijev oziroma 5 možnih odgovorov na vprašanje, kako naprej, v okviru obstoječih pogodb, predvsem Lizbonske pogodbe, s katero je EU ob svojem širjenju izpolnila potrebo po reformnih strukturah in načinu delovanja Evropske unije. Lizbonska pogodba, ki jo je Slovenija ratificirala kot druga država članica že 29. 1. 2008, je okrepila demokracijo v EU, reformirala notranje politike EU in okrepila zunanjo politiko EU. Z Lizbonsko pogodbo pa se je okrepila tudi vloga Evropskega parlamenta, ki je na področju zakonodaje EU postal enakopraven z Evropskim svetom.

Se pa pogled držav članic glede prihodnosti EU razlikuje: za tretji scenarij “Tisti, ki hočejo več, storijo več” se zavzemajo Nemčija, Francija, Italija in Španija, ki zagovarjajo “Evropo več hitrosti”, manjše države pa ob tem skrbi, da bo prišlo do delitve na več in manj vredne države. “Evropo več hitrosti” lahko razumemo po načelu združene EU, kadar je to mogoče in z različno hitrostjo, ko je to potrebno. Takšen koncept naj bi posameznim članicam omogočal hitrejši razvoj na izbranem področju, te članice pa bi nato pomagala preostalim članicam, katerih razvoj bo počasnejši. Po tem scenariju bi se države prostovoljno povezovale na področju zunanje in notranje varnosti ter socialne in davčne politike.

(Foto: iStock)

Kakšne so politične prioritete EU?
Da bi EU izboljšala svoje delovanje, je pripravila šest ključnih zakonodajnih prednostnih nalog. Kot nadomestna članica Odbora za promet in turizem vidim priložnost za gospodarsko rast, nova delovna mesta in naložbe v vlaganju v infrastrukturo, energetsko učinkovitost in zelene vire energije. Med političnimi prioritetami ostaja odpravljanje brezposelnosti med mladimi in odprava ovir za invalide pri dostopu do izobraževanja in zaposlovanja, prav tako tudi področje energetske unije in podnebne politike, usmerjene v prihodnost. Cilj EU je tudi uresničitev povezanega in delujočega enotnega digitalnega trga, za razvoj telekomunikacijske infrastrukture pa so na razpolago številna evropska sredstva.

Na dnevnem redu Evropskega parlamenta bo tudi v letu 2017 reševanje migrantske krize in zagotavljanje večje varnosti, za kar so v evropskem proračunu zagotovljena tudi dodatna sredstva. Zaradi nevarnosti terorističnih napadov, katerih žrtev niso bile le Francija, Nemčija, Velika Britanija in Belgija kot države, ampak EU s svojo demokratično ureditvijo in vrednotami kot celota, smo v Evropskem parlamentu sprejeli že več ukrepov v boju proti terorizmu. Europol svari pred nevarnostjo: borci iz držav Unije, ki se borijo v Siriji in Iraku, utegnejo po vrnitvi domov pripraviti nove teroristične napade po EU, zato je Evropski parlament na februarskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdil protiteroristično direktivo, ki novačenje za terorizem, usposabljanje za napade, potovanje v tujino z namenom vstopa v teroristično organizacijo, financiranje terorizma in terorističnih skupin ter javno spodbujanje terorizma označuje za kazniva dejanja v vsej Evropski uniji.

Kot evropska poslanka menim, da mora Evropa ostati projekt in glasnik miru ter prostega pretoka za ljudi, blago in kapital, to pa je mogoče le, če bodo države članice medsebojno sodelovale, poleg enotnosti pa je potrebna tudi vrnitev k viziji in vrednotam ustanovnih očetov Evropske unije.

Patricija Šulin