Ob aferi Zorana Jankovića razkrita beda levičarskih “zagovornikov” ženskih pravic

(Foto: Bobo)

Feministična fronta – V tem mestu ni prostora za seksizem! Se še spomnite feministk, lezbijk in homoseksualnega lobija, ki so leta 2015 skriti za zgornjo parolo in “skupino znanstvenic” napadli festival ženstvenosti Femme feminite v Cankarjevem domu in dosegli njegovo prepoved? Ženska, ki se veseli vloge matere in žene, je zanje predmet sovraštva in prezira. Niso pa obsodili Zorana Jankovića, ki je zlorabil žensko v stiski kot plen svoje spolne sprevrženosti, čeprav gre za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost in javno pohujšanje.

Vesna Leskošek, Maruša Gortnar, Mirjana Ule, Milica Antić Gaber, Metka Mencin Čeplak in Darja Zaviršek so samo najbolj znana imena te levičarske dvoličnosti, ki bi se ob Jankovićevi aferi morala oglasiti, četudi s stisnjenimi zobmi. Pa se niso.

Na stran Jankovićeve žrtve se ni postavila niti ena organizacija, ki iz dneva v dan pridigajo o nični toleranci proti zlorabam in nasilju nad ženskami
Zaman smo torej čakali, da se bodo razne feministke in zagovornice “ženskih pravic” postavile v bran farmacevtki in zahtevale takojšen Jankovićev odstop z vseh javnih funkcij, kar je v primeru tako hude zlorabe edina mogoča rešitev. Prav tako bi po službeni dolžnosti pričakovali odziv varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer in varuhinje enakih možnosti Anje Kopač Mrak.

Foto: STA

Prav ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki se bo v zgodovino zapisala zaradi nezakonitega odvzema koroških dečkov, je znana po medijskih kampanjah, v katerih poziva proti diskriminaciji, spolnemu nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu. Anja Kopač Mrak bi zaradi svoje funkcije morala biti prva in vsaki najstnici ali odrasli ženski sporočiti, da je Jankovićevo dejanje umazano, sprevrženo in vredno pravne ter moralne obsodbe. Samo tako bi vsaj malo verjeli, da ima ministričino govoričenje o “enakih možnostih” vsaj malo teže, njene medijske kampanje zoper spolno in drugo nasilje pa niso navadno prelivanje davkoplačevalskega denarja v žepe lobijev in  njenih političnih prijateljev.

Foto: epa

Še večji poden pa je Miro Cerar, predsednik vlade, ki se je pred tedni za potrebe medijske kampanje pred referendumom šel priklonit Jankoviću na magistrat, čeprav je takrat že vedel za njegovo nemoralno in kaznivo početje. Tudi v primeru koroških dečkov je Cerar pokazal, da med njegove prioritete ne spadajo mali ljudje in njihove stiske.

Pravni red in javna morala v Sloveniji sta v katastrofalnem stanju
Indične sodbe v primeru Patrie in preigravanje z dokazi, ki ne dopuščajo nobenega dvoma o županovem pogojevanju zaposlitve v zameno za spolne usluge, so znak totalitarne poškodovanosti naših institucij in ljudi ter kažejo, da imamo Slovenci resen problem. Pa ne le z demokracijo, ampak s samimi temelji, na katerih kot družba stojimo in pademo. Potem ko so obremenjujoče prisluhe v zadevi farmacevtka morali uničiti, je pred dnevi odjeknila še novica, da je Jankovićeva žrtev ovadila kriminalista, ki sta jo zaslišala.

Zakaj se je za ovadbo odločila šele zdaj, po skoraj dveh letih, ni treba veliko ugibati. Tudi tega ne, da ima prste vmes Janković. Kaj je Janković obljubil svoji žrtvi, ki ji je podtaknil celo svojega odvetnika Kozinca, ne vemo, posledica njenega dejanja pa je velika verjetnost, da se bodo dokončno izločili še ostali dokazi, ki bremenijo Jankovića. Med njimi tudi zapisnik o zaslišanju farmacevtke, ki je preiskovalcem povedala, kaj se je dogajalo v županovi pisarni in pri njej doma.

Franci Donko

Janković je, kakršen je – problem je v nas
Janković je, kakršen je – lahko mu rečete, da je pokvarjen, skorumpiran, sprevržen, aferaški. Ne bom vam zameril, saj se ni pokesal in obžaloval zlorabe mamice v stiski, niti se opravičil za svoje zavržno dejanje, ampak je v boj poslal svoje “zveste pse”, zato je od zdaj naprej pravi problem v nas in našem razumevanju najbolj osnovnega etosa, ki tistim na položaju ne dovoljuje zlorabe moči in ekonomskega in seksualnega izživljanja nad šibkejšimi.

Če pa se to zgodi, sodišče v imenu pravičnosti in javne morale takega človeka nemudoma razreši vseh funkcij in ga pošlje v zapor, da se zaščiti nemočne in pravni red. No, v Jankovićevem primeru se dogaja ravno obratno. Sodišča in vsi, ki imajo javna pooblastila in nalogo varovati pravni in moralni red, so odgovorni pred narodom, saj s svojim (ne)delom teptajo dostojanstvo žrtve in pravno državo, zato si ne zaslužijo več niti osnovnega spoštovanja med ljudmi.

Franci Donko