Te dni je v prostore na Nova24TV nenadoma stopil novinar The New York Timesa Patrick Kingsley in se želel pogovarjati z nekaterimi uredniki te novinarske hiše. Že prej je pošiljal elektronsko pošto in iskal stike po telefonu, v svojih sporočilih pa ni pozabil omeniti, da dela za največji svetovni časopis (“This is Patrick Kingsley, a staff reporter at the New York Times, the world’s biggest newspaper,” v kakšnem drugem sporočilu pa stavek malo modificiral: “I am Patrick Kingsley, a staff correspondent at the New York Times, the world’s biggest newspaper.”).
Na koncu elektronske pošte pa je vsem naslovnikom dodal še stavek, da bi lahko bili srečni, da se jim je ponudila priložnost, da lahko nastopajo v največjem časopisu na svetu (“Could you make this happen? It’s a great chance to be featured in the world’s biggest newspaper.”).
Kdo največji na svetu je tem?
Resen novinar takšnega časopisa takšnega slovesa takšnih stavkov seveda ne bi smel zapisati. Prvič, ker naslovniki vedo, da je to velik in pomemben časopis in je s to korespondenco pokazal na lastno vzvišenost in hkrati podcenjevanje naslovnikov v neki podalpski deželi. In drugič, ker to sploh ni največji časopis. Kar se tiskane naklade tiče, sta daleč pred NYT dva japonska časopisa, The Yomouri Shimbun in The Ashai Shimbun, v ZDA pa bi Kingsleyu lahko zameril USA Today, ki tiska dvakrat več kot pa NYT. Razen če ima Kingsley drugačne informacije kot organizacija WAN-IFRA. Tudi o morebitni oceni o najvplivnejšem časopisu na svetu bi bila diskusija med novinarji in medijskimi poznavalci gotovo zelo živahna.
Kingsley ni skrival, da je prišel v Slovenijo, da bi raziskal slovensko medijsko krajino, zaenkrat je prisoten vtis, da vendarle ne vso, le medije, ki niso del levega medijskega pola. Očitno sta ga zanimala predvsem Nova24TV in Nova obzorja, ki izdaja Demokracijo in Škandal. Demokracija in Nova obzorja sta na medijskem trgu že dve desetletji, televizija in portal Nova24TV dobri dve leti, za razliko od etabliranih velikih medijev, ki so nastali v komunizmu in so nato iz nekdanje družbene lastnine za drobiž prešli v roke medijskih tajkunov. Nova24TV je nastala z vplačilom nekaj sto malih delničarjev, kasneje se je lastništvu pridružil še kapital medijske hiše z Madžarske in za “največji časopis na svetu” je sedaj glavna zgodba skromni medij, ki se po financah in dosegu ne more primerjati niti s kakšnim postkomunističnim medijem, kaj šele s kakšno drugo medijsko hišo po svetu. NYT ne zanima lastništvo Pro plusa, ki je pred tem, da zamenja lastnika in ki s Pop TV in Kanalom A obvladuje znatni del slovenskega medijskega in oglaševalskega prostora. Tuji kapital je že dolga leta v Financah, kjer je lastnik švedski Bonier in tudi to NYT ne zanima.
Reciklaža levih biltenov
Predvidevam, da bo Kingsley gradil na reciklaži Mladine, Dnevnika, Večera in še kakšnega levičarskega biltena. To počnejo mnogi mediji, v sosednji Italiji praviloma Il Piccollo. Predvidevam, da bo v tekstu še izjava ali intervju s Sandro Bašić Hrvatin in kakšnim slovenskim politikom, ki bo govoril o SDS kot skrajni desnici, o nevarnosti Orbana in vlaganju Madžarske v Slovenijo. In tekst iz NYT bodo povzeli slovenski mediji, ki bodo pisali, kaj ugledni in “največji časopis na svetu” poroča o Sloveniji. Vprašanje pa je, če se uredništvo in lastniki NYT sploh zavedajo, da so potisnjeni v neko predvolilno dogajanje v Sloveniji. To bi jih moralo zanimati, če dajo kaj na lastni ugled.
Očitno pa pred letošnjimi volitvami vrag šalo jemlje, da so na pomoč poklicali še NYT. Pri tem pa je zanimivo, da NYT ni zanimalo iransko pranje denarja v NLB, kjer je del opranega denarja, namenjenega terorizmu in gradnji jedrskih zmogljivosti za iransko vojsko, pristal tudi v Združenih državah Amerike, ampak ta portal, ki ga ravnokar berete, pa televizija, Demokracija …
Sicer pa počakajmo, kaj bo NYT prinesel na dan. Mogoče bomo takrat lahko celo rekli, da je to najmanjši časopis na svetu.
Miro Petek