Bilo je okrog leta 1960, ko je moja oma kot lastnica siromašne polkmetije dobila odlok okrajnega ljudskega odbora, da se ji odvzame 400 kvadratnih metrov veliko njivo, ki smo ji rekli “ona čez progo”, ker je bila na drugi strani železniške proge Šoštanj-Celje. Oma je takrat jokala, ker je bil za našo družino to hud udarec, saj nam je obdelovalno zemljo zmanjšalo za polovico.
Ne, te njive niso zaplenili, plačali so jo, ker so poštena nova oblast delovnega ljudstva, so rekli – njeno vrednost so ocenili na vrednost desetih kilogramov moke. Oma denarja nikoli ni vzela. Mi pa smo ostali brez tistega krompirja, ki bi na tisti njivi zrasel vsako leto.
To zgodbo pripovedujem zato, da povem, da sem militantno, morilsko občutljiv na tisto, čemur se reče zasebna lastnina. Ta je temelj vsake demokracije. Če jo kdo napade, gre za diktaturo, in to se pri nas že nakazuje kot opcija prihodnosti. Najprej so napadli podjetnike in zasebnike nasploh, zdaj skušajo posegati po naši lastnini. Kradli bodo na bolj prefinjen način – vsaj na začetku in ne z nacionalizacijami, čeprav bi Levičarji tipa Luka Mesec in kompanija najraje ubrali to najkrajšo pot. Pred dnevi sem natanko prisluhnil državni sekretarki na ministrstvu za finance Mateji Vraničar Erman, ko je govorila o prihodnjem davku na nepremičnine. Tako zelo demokratičen in pravičen zakon je obljubila, med drugim je rekla, da bi bilo protiustavno, če bi nekomu, ki ima več nepremičnin, le-te različno obdavčili, itn.
Obdavčevanje gre v smeri ponovnih zaplemb premoženja
Nekaj dni kasneje je evnuh in pucflek slovenskega Stalina Gregorja Golobiča, sicer pa tip, ki ne plačuje davkov (prejšnji teden sem dobil opozorilo, da sem iz leta 2015 dolžan tri evre, kar je v redu in jih bom nakazal), zapisal, da bi nepremičnine, namenjene stanovanju, morale biti obdavčene, če so nezasedene oziroma presegajo določeno površino na stanovalca. Ko sem to prebral, sem si najprej rekel – tipično levakarsko polovičarstvo. Zakaj bi nekaj obdavčevali, treba je pobrati, zapleniti, nacionalizirati. Konec zgodbe. Saj v resnici je to pol poti do te oblastne svinjarije: najprej obdavčijo, potem dodatno obdavčijo, potem človek ne more plačati davkov, potem mu pa tako rekoč zaplenijo.
Tudi ideja o tem, da je treba zakonsko določiti, do kolikšne stanovanjske površine je upravičen posameznik, ni nova. Leta 1945 so na primer meščanske vile preprosto zaplenili, lastnike pa lažno razglasili za sodelavce okupatorja, ali za meščansko inteligenco (kar je v komunizmu skorajda smrtna obsodba), ali pa za kapitaliste. Nekaj so jih spravili ob glavo, nekaj v arest, nekaj jih je pa uspelo zbežati čez mejo. V meščanska stanovanja pa so vselili zaslužne za narod, lastnikom pa ne glede na število družinskih članov dodelili eno sobico. Danes lahko rečejo, da gre za domobrance in tiste, ki širijo sovražni govor. In zaplenijo vse.
Če grem nazaj k rdeči niti: najprej nastopi državna sekretarka Ermanova, potem oni mali fašistek ali komunistek – itak je vse isto – in potem pride informacija, da Ermanova ni več državna sekretarka. Ne samo zaradi prevelike demokratičnosti pri nepremičninskem davku, ampak tudi zato, ker ji je bilo menda slabo, ko je Serpentinšek v Bruselj poslal nekaj, čemur je rekel proračun države, in so mu od tam to isto spakedralo vrgli nazaj v glavo. Serpentinšek je tako obsojen na popravni izpit, kar pa zanj ni nič novega, saj je tudi v mizarski šoli to počenjal kar šestkrat.
Vse obdavčiti, razliko pa nameniti migrantom
Davek na nepremičnine bo, kot vse kaže, nekaj zelo literarno ustvarjalnega, torej ne normalnega, ker je to še edina možnost, da Serpentinšek pride do nekaj denarja, ker mu grozi bankrot. A koliko je še možnosti: recimo obdavčitev vseh, ki imajo več kot en par zimskih in en par poletnih čevljev. Posamezna družina ima lahko dve kokoši, petelina pa za odškodnino plus DDV renta država, da lahko naskoči kure – torej državni davek na skočnino. Z zakonom predpisati, da ima posameznik pravico do petih kvadratnih metrov stanovanjske površine, razlika se dodeli migrantom. Obdavčiti bi se dalo grde misli, ob tem pa na policiji ustanoviti oddelek udbe za grde misli. Do onemoglosti obdavčiti naročnike in bralce Demokracije in gledalce Nova24TV. Uvesti davek na članstvo v SDS in predpisati davek na davek od članstva v SDS. Predpisati fizične kazni za tiste, ki posedujejo ali berejo Manifest za domovino. Kazni po šeriatsko izvaja mali Mussolini Miha Kordiš.
Potem se zbudimo v nekem čisto znanem svetu 1945.
Vinko Vasle