Da v slovenski politiki vlada optimizem, je kriv Serpentinšek! Vsak dan sproti s posebnim zategnjenim nasmeškom po srečanju s potencialnimi koalicijskimi ujedami sporoči, da je s pogovori zelo zadovoljen, ampak da – koalicije še nima. To je približno tako, kot da siromak, ki je vplačal loto, trdi, da je bogat, samo zadel še ni. Serpentinška je tako zadelo več stvari hkrati! Najprej realnost vpogleda v te koalicijske partnerje – vsi bi radi Serpentinška izigrali in po vogalih govorijo, da klovn je lahko formalno šef vlade, vladal pa ne bo. To je zelo obetavno, ker če naredijo to umetno tvorbo, ki bo hujša od nekdanje SFRJ, bodo plen – to je ubogo Slovenijo – tako razkosali in razmesarili, da bodo še vsake koline videti kot visoka pesem življenju.
Potem je preteklo soboto, ko se je s tistimi, s katerimi naj bi skupaj vladal, dogovarjal enajst ur, lahko ugotovil, da so eno apetiti strank, drugo pa je, ko se ti soočijo z realnostjo. Za zdaj so po seštevku nekje na meji z avstrijskim državnim proračunom. Serpentinšek pa v kamere, kot da je spet na odru gasilske veselice, da je z izkupičkom zadovoljen. Ni mi znano, kako ljudje, se pravi volivci, spremljajo to v resnici tragikomedijo, ampak če so s tem zadovoljni, potem si zaslužijo višje davke, nižje pokojnine, višje cene pogrebnih storitev in daljše čakalne vrste v zdravstvu.
Ko smo že pri zdravstvu, je še za Serpentinškovo gasilsko veselico več kot črni humor podatek, da je zdravstvo največji plenilski poligon v državi, kjer se na leto pokrade 400 milijonov evrov. Kardiolog dr. Blaž Mrevlje ob tem dodaja, da je neverjetno, da Slovenci vse to prenašajo, še posebej če omenimo – oprostite izrazu, tudi če mi ne – kurbarijo na področju otroške srčne kirurgije. Zato je blizu resnici, da Slovencem poleg joda v vodo dajejo tudi sedative. In so potem mirni kot ovčke, ker vsi le niso tako neumni, da ne bi spregledali. Naj jim torej še enkrat prišepnem – v štirih letih vladanja je Cerarjeva vlada dosegla dva mega rezultata – sesula je celoten zdravstveni sistem in naredila koruptivno maketo drugega tira. Da bom pošten, naj še dodam, da je pravkar vložila tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe, čeprav so jo številni opozarjali, da nima več legitimnosti in naj to stori naslednja vlada. Potem si pa človek reče, okej, so pač v mojem imenu za moj denar tožili prijateljsko sosedo – tako se pač reče v žargonu –, a kaj so tožili, kako so tožili? Jok, to je pa državna tajna oz. so skrivanje te tožbe tekoči posli Cerarjeve vlade. In ob takšni splošni aroganci vlade, ki je bila absolutno poražena na volitvah, res sumim, da je šlo za tekoče posle – resen politik tega ne bi počenjal v treznem stanju. Dobro, ali pa mamila.
To sredino, ki so v resnici levi jastrebi, druži prastrah pred Janezom Janšo, zasebnim šolstvom in Bogom. V tem vrstnem redu. In se pogovarjajo z NSi o koaliciji. Dobro, to z Janšo bi v stranki še nekako požrli, ampak zasebno šolstvo pa Bog? Dobro, morda še Bog, ampak zasebno šolstvo? Matej Tonin je namreč sporočil optimistične poglede na sestankovanje z ujedami, pripombe ima samo na zdravstvo, na davke, šolstvo, kmetijstvo in sodstvo. Če bi omenil še drugi tir ali vsaj promet in zveze, potem z onimi ni niti vejice premaknil v koalicijskem predlogu. Ni pa podatkov o tem, da bi na koncu vsake Serpentinškove seanse Tonin rekel: pa naj nam Bog pomaga. Bi bilo vsaj konec agonije.
Medtem pa Janša čaka.
Vinko Vasle