Fejsbuk je največja globalna, planetarna greznica cenzure. Tam je objavljeno tisto, kar dovolijo centri globokih držav v posameznih delih sveta in kar samovoljno brišejo, odstranjujejo tako imenovani “čistilci”, ki jih fejsbuk najema v posameznih državah. Tudi v Sloveniji sedijo dobro plačani fejsbukovi cenzorji – v glavnem po centralah tako imenovane civilne družbe. Posebne čistilce cenzorje plačuje tudi globalni antifa terorist in nacist Soroš. Na FDV imajo celo uradne ovaduhe t. i. sovražnega govora in marsikdo z družbenih omrežij pristane na zaslišanju na policiji, kamor jih ovajajo. To je cenzura mišljenj in pogledov, ne dejanj. Neoudba mišljenjskih deliktov.
Čistilci so po svetu razporejeni posamezniki, ki noč in dan oprezajo za objavami na fejsbukovih platformah posameznih držav. Nekaj centralnih čistilcev je tudi na sedežu te korporacije – ti v glavnem prestrezajo dopise posameznih držav, ki želijo, da se nekaj s tega socialnega omrežja odstrani. Med največje politične cenzorske pobudnike sodi na primer turški diktator Erdogan. A tudi v posameznih državah imajo čistilci odprta vrata, da brišejo, kar želijo. Med čistilci boste v glavnem našli levičarje, v azijskem, muslimanskem svetu pa tudi tako imenovane “mudžahedine svetosti islama”, ki so po svoje tudi zelo nevarni – saj po spletu zbirajo posamezne islamu nenaklonjene vsebine in posameznike in pripravljajo posebne spiske teh “blasfemičnih” oseb. Pri nekaterih migrantih v Nemčiji in na Švedskem so takšne spiske že našli. Poleg tega fejsbuk mudžahedini vsebine tudi brišejo, prirejajo, ponarejajo itn.
Cenzure niso obsodili niti dvorni mediji
Zakaj pišem o tem? Iz preprostega razloga – pred dnevi je fejsbuk s svojih strani odstranil izjemno predavanje našega ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča. Petdesetminutno predavanje sem si preposlušal trikrat, da bi ujel kaj, kar bi lahko sodilo v del tako imenovane preventivne in nekako opravičljive cenzure, ko gre za pozivanje k nasilju, k umorom, posilstvom, pedofiliji ali samomorom. Nič od tega. Ena sama pesem o demokraciji, o posameznikovi svobodi, dostojno, vrhunsko. Brisati to besedo uglednega Slovenca pa je zaskrbljujoče. Jaklič, ki je predaval o svobodi, je doživel kruto nesvobodo cenzorjev fejsbuka. Seveda lahko samo ugibamo, koga je njegovo predavanje zmotilo. Demokracija v povezavi s svobodo posameznika je smrt boljševizma, komunizma, v naših razmerah levice in Levice in skrajnih polov židanovske vladavine despotov kučanizma in njihovih mladičev tipa Štromajer. To je hud napad na besede dvakratnega doktoranta harvardske univerze in zagotovo najbolj kompetentnega pravnega strokovnjaka, ko gre za demokracijo, demokratičnost in človekove svoboščine in pravice.
In nihče iz uglednih krogov so-pravnikov ni protestiral. Ni se oglasilo ustavno sodišče in protestiralo proti tej kruti praksi brisanja in cenzure lastnega kolege. Logično, saj jim dela sive lase s svojimi ločenimi mnenji, a ne glede na to – ker ima do ločenih mnenj pravico – bi ga kolegi in kolegice morali podpreti. Da viharja niso naredili niti dvorni mediji, je seveda razumljivo, ker ne morejo podpreti človeka, o katerem so med kandidaturo za ustavnega sodnika pisali neresnice, potvarjali njegove tvite in ga ideološko anatemizirali. V resnici so vsi ti Jakliču privoščili to, kar se mu je zgodilo. In kar se je v resnici zgodilo svobodi javne besede in s tem vsem nam!
Janković ne pusti pokopa žrtev medvojnih pobojev
Navsezadnje dobiva cenzura pri nas domovinsko pravico. Pa najsi gre za cenzuriranje in kriminaliziranje zapisov na družabnih omrežjih o sedanjosti, da o preteklosti ne govorim. Spomenka Hribar Diklić se je pred dnevi medijsko spet oglasila s svojim zaustavljanjem resnice, kar ni nič drugega kot poziv k cenzuri. Ponoven kandidat za ljubljanskega župana Zoran Janković ni znan samo po spolni kadrovski politiki v zadevi farmacevtka, ali po svojevrstnih finančnih mahinacijah, pa po vsiljevanju LGBT-nasilja v otroških vrtcih in osnovnih šolah – znan je tudi po cenzuri mrtvih. Mestni diktator ljubljanski ne dovoli dveh grobov na Žalah, v katera bi pokopali 65 umorjenih z morišč v Mačkovcu in v Iški. Med njimi je veliko masakriranih Romov in njihovih otrok. Še pse so potolkli naši dragi osvoboditelji. In romska skupnost ob tem molči, ker dobiva lepe denarce od vladajočih.
O medijskih cenzurah bi se dalo napisati zajetno knjigo, najhujša pa je cenzura o migrantih – o morilskih kulturnih posiljevalcih. Cenzura Pričevalcev se je zaenkrat zaradi upora javnosti sfižila, a cenzorji na primer ne dovolijo resnice o tem, da je ministrski predsednik Marjan Šarec v resnici samo Serpentinšek.
Vinko Vasle