Takole med brati in sestrami – najboljši oglasi so osmrtnice. Še posebej prave osmrtnice. Takšne oglase običajno časopisi objavljajo na prvih straneh. “Umrl je tovariš Tito,” je zagotovo oglas stoletja, ki je mnoge osrečil in so še danes veseli. Mogoče malo manj, ker po Titu je Tit Turnšek, a je na srečo v Brozovih letih in mu ne bo uspelo uresničiti grožnje “še premalo smo jih pobili”. In veliko jih je, ki čakajo na še en takšen pomembnejši oglas na prvih straneh, čeprav nekomu želeti smrt ni najlepše, je pa odrešujoče.
V glavnem pa takšni itak umrejo prepozno. Recimo Ivan Maček Matija, Edvard Kardelj, Stane Dolanc, Tomaž Ertl in drugi krvavi pod kožo in širše, nekateri pa tezo o prepoznosti samo še potrjujejo. Kot na primer Milan Kučan ali pa Janez Zemljarič. A proti naravi se ne da nič storiti, čeprav za Kučana v podzemlju pravijo, da se ohranja s transfuzijami krvi slovenskih devic. A tega se ne splača posebej poantirati, ker devic kronično primanjkuje zaradi sex predatorjev tipa Zoran Janković.
Svetlane Makarovič se tudi ne splača posebej poantirati, bi se jo pa dalo oglasno dobro uporabiti. Recimo Robert Golob iz GEN-ija in še kdo bi lahko – namesto da Demokraciji odrekajo oglase – bili širokega duhovitega duha in bi na tisti prazni strani z veliki črkami objavili verz “J.BO VAM PAS MATER” in bi s tem izpolnili vse ustrezne vsebinske, oglaševalske in družbenopolitične kriterije. Svetlanino geslo bi povedalo, kaj si GEN-I in še kdo misli o uredniški politiki Jožeta Biščaka in Demokracije, ustrezno bi se odzvali na tako imenovani sovražni govor in ne tako hlapčevsko kot zdaj, ko je nekaterim ušlo v hlače, ko so slišali, kaj jim zapoveduje Serpentinšek. Takšni niso ravno dober znak, če bi se nam zgodila kakšna vojna. Problem tudi ni v tujejezičnosti oglaševalskega gesla, ker pri nas je slovenščina itak drugi jezik. Če ne bi bila, potem bi nacionalna javna hiša Svetlano Slapšak – Srbkinjo, ki v neki različici podšumadijskega zbornega jezika v Sloveniji preganja slovenske fašiste in naciste –, potem bi to žensko podnaslavljala. Kot bi to morala storiti, ko je bila v parlamentu Jasna Murgel. Navsezadnje pa je treba priznati, da imamo tudi politike in poslance, ki v dokaj zmerno lepem slovenskem jeziku onesnažujejo to državo, posebej našo nam domovino. Recimo že omenjeni stari zlobnež iz Murgel, Jani Möderndorfer, Dejan Židan, Karel Erjavec, Serpentinšek se pa itak zajebava. Ker ne more biti res, da tip resnično misli, da je predsednik vlade. Z Jankovićevo zborno govorico pa se ni treba ukvarjati, ker ima človek šprehfeler in ga po moje zaradi tega še niso obsodili, ker ga sodni senat preprosto ne razume. Kajti drugega razloga za župana deset procentov ne more biti, da je še na svobodi. Če odštejemo njegovo prijateljico Karmen Erčulj.
Oglasi so v preteklosti odredili usodo marsikaterega medija. Recimo Mag je imel v vsaki številki povprečno od nič do ene osminke oglasa. Oglaševalci so rekli, da si ne upajo proti Kučanu. Nesrečni in ponesrečeni Jutranjik ni dobil niti enega oglasa, iz usmiljenja pa je nek zasebnik plačal v eni številki osmrtnico za svojim prijateljem čez celo stran. Potem je Jutranjik propadel. Jaz pa sem kasneje s Siolovega portala skupaj z Biščakom odletel, ker so iz velike oglaševalske firme Francija Zavrla sporočili, da če ostaneva, ne bo oglasov. Mi je povedal general Rudolf Skobe.
Vinko Vasle