Pisma – od zmage do zmage: Ogabno pravljičarstvo, od Makarovičeve naprej …

Datum:

Parlamentarni skupščini Evrope, Organizaciji združenih narodov, diplomatski misiji v Sloveniji, Amnnesty International, Mirovnemu inštitutu, Zvezi govedorejcev, Društvu za nenasilno komunikacijo, predsedniku države, predsedniku parlamenta, predsedniku vlade, ministrskemu zboru, društvu pisateljev, varuhinji človekovih pravic, LGBT zvezi otroških vrtcev, Milanu Kučanu, Cicibanu, Unicefu, Vrtcu viški gaj, društvom upokojencev, društvu za preprečevanje osteoporoze Posavje, transfeministični iniciativi, Slovenskemu društvu hospic, združenju slovensko-kubanskega prijateljstva, združenju slovensko-korejskega prijateljstva, Kraljem ulice, Ekologom brez meja in drugim ustreznim, ki so se ali se še bodo uprli razpisu Demokracije za domoljubno pravljico. Vsem tem prijavljam spodaj navedene osebe, pravljice in pravljičarje, ki so že uresničili vse tisto, proti čemur protestirajo. S parolo “na grmado naprej” se akciji obračuna pridružujem.

Svetlana Makarovič. Pisateljica, pesnica in ženska, ki sovraži, kar je menda njena intimna zgodovinska dolžnost. Makarovičeva je posebej znana po pesmicah in pravljicah za otroke. Njen umetniški kredo (poleg sovraštva do katoliške cerkve, domovine in same sebe) je, da ne mara otrok, ker ima rada samo mačke. Njene pravljice so polne jeze, grenkobe in agresivne komunikacije. Otroke sovraži, ker so le nadloga in skrb. Teh “človečnjaških mladičev”, torej otrok, kot pravi, nima rada in se tudi nima za otroško pisateljico. Otroških pravljic ne piše zaradi otrok in očaranosti nad njimi. Svetlana Makarovič pod krinko otroških pravljic le služi obilne denarje. Zbirka “Svetlanine pravljice” vas bo stala 210 evrov, kar je malo manj kot je socialna pomoč revnim in nemočnim.

Fran Levstik, pisatelj. Njegov “Martin Krpan z vrha” je podoba nasilnega tipa, seveda kriminalca (šverca sol), ki na najbolj nizkoten način obračuna s tujerodno vrsto, to je z Brdavsom, turškim osvajalcem Evrope in Dunaja. Gre za ksenofobno pripoved, ki v današnjem času dodatno hujska proti migrantski kulturi posiljevalcev in drugim kulturnim novostim, s katerimi migranti plemenitijo krščansko Evropo. Recimo z zakoli. Elemente nesprejemljivosti lahko najdemo tudi v njegovi pravljici “Kdo je napravil Vidku srajčico”. Gre za napad na mater samohranilko, ki ima sedem otrok in mora sama za vse poskrbeti. Videk pa bi rad kar naprej imel novo srajčico, zato mu jo naredijo jagnje, rak, potok, ptičica, ki jim je ovadil grdo mater. Zelo nepedagoško.

Brata Grimm sta najbolj razvpita zločinska pravljičarja. Napisala sta 210 ogabnih, krvavih pravljic, s katerimi neodgovorna država in starši še danes strašijo svoje otročke. Med njimi nekatere še posebej izstopajo. Na primer pravljica “Janko in Metka” (Hansel und Gretel), v kateri ta dva delinkventa obračunata s tujerodno vrsto – to je s čarovnico in jo na zahrbten način porineta v peč, kjer živa zgori. Kaj bolj patološkega si človek težko zamisli. “Sneguljčica” je v resnici po freudovsko pornografska pravljica. Ker so pravljice stvar domišljije, si seveda otroci ob Sneguljčici in sedmih palčkih upravičeno zastavljajo vprašanje, kaj je lepotička počenjala s sedmimi moškimi in kako je to bilo videti. Sodobno se temu reče skupinski seks. “Rdeča kapica” je v bistvu napad na vsa živaloljubska gibanja, saj govori o tem, kako je treba volku prerezati trebuh in vanj zašiti kamenje. In da bo sadizem popoln – takšnega revčka volka je potem treba vreči v vodnjak. Kar nadalje pomeni onesnaževanje pitne vode. Fuj. “Mizica, pogrni se” spodbuja nedelo in lenobo. Samo čakati, da se ti bo mizica čarobno napolnila z dobrotami, je spodbujanje delomrznežev, ki jih je na svetu itak preveč. Poglejmo na primer samo našo Levico v parlamentu. “Pepelka” je kapitalistično monarhistična nemoralna pripoved o tem, da samo bogastvo kraljev in princev prinaša lepo življenje, in ne ekosocializem. Ogabno seveda.

Ela Peroci, pisateljica. “Moj dežnik je lahko balon” je v resnici nagovarjanje na samomor. Otrok prebere, da se z dežnikom lahko vrže v globino in bo poletel kot z balonom, in potem to stori. Prepovedati, zažgati.

Miro Cerar, pravljičar, politik. Njegova zbrana pravljična dela v knjigi z naslovom “Dosežki in učinki politik vlade dr. Mira Cerarja” so na lestvici ocenjevanja pornografske literature od 1 do 10 na 11. mestu. Poleg tega gre za zlorabo literarne oblike pravljice v politikantske namene, avtor pa se kaže kot tujerodna agresivna vrsta. Zažgati, avtorja pa izgnati.

Vinko Vasle

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...