Pisma podpore in upora (1): Moj Kučan je povsod, samo visi še ne

Vinko Vasle.

Dragi moj Milan Kučan! Veseli me, da si še živ, čeprav se mi je v nedeljo v Dražgošah zdelo, da si se malo pomanjšal odkar sem te zadnjič videl. Toda tvoja veličina ni v velikosti, ampak v tvojih zgodovinskih delih.

Že petič berem roman Boža Repeta Milan Kučan – Prvi predsednik, v katerem ta moj priljubljeni zgodovinar v uvodu piše, da si odprta knjiga. In vedno zaprem knjigo po desetih straneh, ker imam občutek, da si ponižno ne zaslužim izvedeti vse o tebi. Meni zadostuje podatek, da si osamosvojil Slovenijo, kar je bila tvoja intimna opredelitev že takrat, ko si sovragu dal zapleniti orožje. Kar ti mnogi še dandanes očitajo, čeprav si se v resnici ravnal po historični maksimi o odporu golega ljudstva proti do zob oboroženi armadi. Lahko je z armbrusti in tanki in kaljašniki izbojevati svobodo, golim in bosim je pa samo Slovencem uspelo. Hvala ti.

Tvoje zgodovinske zasluge so nedvomno velike, čeprav jih ne poznam, me pa zelo moti – kar sem napisal že pred nekaj leti –, da še vedno ne visiš. Grem zadnjič k avtomehaniku in povsod ima obešene same gole lepotičke. Sem ga opomnil, da bi bilo dobro, če bi tudi ti visel, pa je rekel, da naj držim gobec, ker povsod prisluškujejo. Tudi po nekaterih policijskih postajah visi na steni Titek, ne ti, čeprav je že tako dolgo mrtev, da sedanja generacija policistov takrat še rojena ni bila, a ljubezen do njega je večna.

In se ob tem vedno spomnim onega policista Zlatka Gomilška, ki je Janezu Janši grozil, da ga bo ustrelil in so izdajalci Jugoslavije, med katere Janša sodi, mislili, da bodo tipa za dvajset let na Dob. Pa ga niso, čeprav, jaz bi ga malo kaznoval, ker je nekaj obljubljal, pa nič naredil. Si pa ti zato bolj human in demokrat, ker si z znamenitimi dvornimi spletkami uspel Janšo pripeljati pred obličje pravice, sovražna opozicija pa je zahtevala tudi pred obličje resnice. Smešno, če bi naši tako ravnali leta 1945, bi še danes bili po gozdovih.

Po ksihtu ga prepoznaš v črni temi
Kar ne pomeni, da niso. Proslavljanje Dražgoške bitke seveda simbolično pomeni povratek v gozdove, gozdovi pa so simbol partizanstva in veličine NOB-ja. V srce se mi je na primer vsedel Jože Pirjevec – Pierazzi, ko je pred leti v partizanski uniformi in šajkači na poti na proslavo v Rovte junaško pljuval v mimo vozeče domobrance in se potem umaknil globoko v gozdove. Kje je danes, ne vem, ker ga je zatolkel podatek, da je delal za nekakšno italijansko udbo, kateri je ovajal Borisa Pahorja. Verjetno pa je delal tudi za naše, a se je dal priklopiti na detektor laži in oznanil, da je nedolžen. V množici v Dražgošah ga nisem videl, čeprav ga je težko zgrešiti, ali kot pravijo domobranci – po ksihtu ga prepoznaš v črni temi.

Dražgoše so seveda velika bitka in prav je, da smo letos naši že 76. zmagali. V bistvu je prav, da si tam, dragi Milan, ker se vzporednice s tvojo veliko osamosvojitvijo kar same pišejo. Tam so naši dokazali, kaj so to izročila NOB in revolucije, saj ni nobena skrivnost, da vaščanom partizani niso skrivili niti lasu, ker so to prepustili nemškemu okupatorju. In zato si naši lahko še danes po pilatovsko umijemo roke in rečemo – zmaga je naša, ker pač zgodovino pišemo mi, komunisti, drugače bi jo pa oni drugi.

Tudi po cesarjevem portretu so muhe srale
Dragi moj Milan Kučan! Hvaležen sem ti, da revolucija še kar raja. Nenazadnje se je to zgodilo z onim Janševim posojilom, ko so naše združene medijske in udbovske sile spletle odlično zgodbo. Kakšna je tvoja vloga pri tem, je jasno – si še vedno šef revolucije, udbe in medijev, čeprav v skromnosti vedno praviš, da si navaden upokojenec, ki ima pa nenavadno penzijo, imenovano “lex Tonin – Nova Slovenija”. Ampak, to je še ena zgodba, zaradi katere bi moral viseti. Z zakonom bi tako lahko dosegli, da bi tvoj portret visel tudi na Trstenjakovi, v gnezdu SDS. Ob tej ideji mi je zagrizen janšist rekel, da nima nič proti, ker bi lahko trenirali pikado. Sem bil zgrožen, čeprav proti pikadu nimam nič. Sicer so pa pri Švejku po cesarjevem portretu tudi muhe srale in ni nihče odgovarjal.

Milan Kučan (foto: STA)

Zmagali pa še nismo v celoti. Mračne sile kontrarevolucije so se namreč po padcu onega posojila domislile in organizirale nekakšen Janšev samoprispevek, donacijo in kot kaže, jim bo uspelo zbrati še več kot onih 450.000 evrov, če ne bomo ukrepali. Zato naslavljam to opozorilo ne samo nate, dragi moj Milan, ampak tudi na Varuhinjo človekovih pravic, Mirovni inštitut, Amnesty International, na predsednika vlade, predsednika države, udbo in neoudbo. Po moje gre pri teh donacijah za naslednja kazniva dejanja: sovražno zbiranje denarja, napad na ustavno ureditev (naj se tvoji potrudijo in to obrazložijo, kaj se pa zamudijo – recimo Bavcon), gre za vznemirjanje javnosti, za izdajo nacionalnih interesov in za nesprejemljivo oviranje fake news medijev. Resnica je namreč lahko samo naša in ne njihova, pa četudi po definiciji velja za laž. O tem odločamo mi, ki smo na oblasti,. Če ne bi bili mi, bi bil pa na oblasti kdo drug.

Smrt fašizmu – svoboda narodu.

Vinko Vasle

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!