Pisma podpore in upora (11) – Koalicija mačjih konzerv v sedmih slikah

Datum:

Prva slika. Bančni divji zahod. Banke ropajo kot nori. S tovornjaki vozijo nakradeni denar, kradejo po domačih in naših bankah v tujini. Rop je zgodovinski – 5 milijard evrov. Potem ti roparji prisilijo oropane državljane, da morajo oropane bančne sefe spet napolniti, da lahko ropanje teče dalje. Banke vmes spreminjajo v velike pralnice denarja za mafijo in teroriste.

Druga slika. Šerif Goran Klemenčič, tožilec Jože Kozina, policaj David Antolovič in šef sodišča Marjan Pogačnik zgroženi poslušajo, da naj bi bili oni tisti, ki bi morali roparje ujeti in obsoditi in zapreti. Tako pa ne gre, pravijo, trudijo se, garajo kot črna živina. Pogačnik pove, da njegove sodnice delajo noč in dan, da imajo že žulje na riti. Policaj Antolovič govori o velikih hišnih preiskavah velikih rib, pa se ne spomni nobenega imena. Klemenčič je tudi nemočen, on bi že, da bi glave letele, a kaj, ko slabo dela policija, slabo dela tožilstvo in slabo delajo sodišča. Tožilec Kozina pove zgodovinski nesmisel: desni, torej Janševa vlada, so krivi, da so levi kradli! Vrhovnega državnega tožilca naslednji dan ne suspendirajo, ne odpustijo, ali upokojijo. To je pravna država.

Tretja slika. Roparje ujame in jih na zaslišanje pokliče lovec na bančne glave Anže Logar. Večina se ničesar ne spomni, amnezija je popolna, kot da bi jim milijarde padle na glavo in jih za vedno prizadele. Ne vedo, komu so dali kredit, pa četudi je to bil brat, je to bila sestra. S čim so kopali to gromozansko luknjo? Kakšno luknjo? Kaj je to? Niso kradli, niso bili neodgovorni, kar zgodilo se je in zato niso krivi. Nadzorniki niso nadzorovali, ker so bili lastniki firm, ki so jih bratje banksterji nepovratno kreditirali. Banksterji niso krivi, ker nadzorniki niso opravili svojega dela. Pravna država ni nič mogla, ker ni nič vedela, ko je izvedela, je pa nekaj zastaralo, nekaj pa še bo.

Četrta slika. Predsednik vlade Miro Cerar odstopi, čeprav ne ve dobro, čemu. Nekaj je krivo vrhovno sodišče, ki mu sesuva drugi tir, nekaj pa dva leva razbojnika – Karel Erjavec in Dejan Židan. Poudaril je, da je vedno delal za dobrobit slovenskih davkoplačevalcev, in ni urezala strela z jasnega. Zagotovo so se v njegovem štabu na smrt zabavali, ko sta ta vlada in koalicija na kolena spravili Slovensko vojsko, pa ni bil izstreljen niti metek. Ali pa, ko je ministrica Milojka Kolar Celarc ustoličila zdravstveni genocid nad Slovenci. Dejanu Židanu je prepustil novo boljševizacijo in birokratizacijo slovenskega kmetijstva, Karlu Erjavcu pa Moskvo, Palestino in norosti ob arbitraži.

Dejan Židan, ki se vidi na položaju prihodnjega predsednika vlade, pravi, da desne vlade delajo državljanom in državljankam škodo. Res je, levičarji in komunisti so vedno delali za blagor ljudstva. Po vojni so temu ljudstvu vse pobrali, da bi družbena nadstavba oz. partijska elita nekaj imela od oboroženega upora proti Slovencem. Ker okupatorju kakšne velike škode niso naredili. Pobili in zaprli so kulake, meščane, inteligenco in obrtnike in iz njihovega premoženja naredili temelj svoje revolucionarne vladavine. Po Titovi smrti je ta temelj crknil, ker gošarji, kot so rekli komunistični neinteligenci, pač niso znali gospodariti in se do dandanašnjega to ni nič spremenilo. Če samo za ilustracijo spomnim, kako je sedanji šef partije Dejan Židan kot strokovnjak uničil pomursko prašičerejo. Kontinuiteto partijske tatinske srake nadaljuje članica njegova stranke in zdaj sindikalistka Lidija Jerkič, ki grozi: včeraj smo prosili, danes zahtevamo, jutri si bomo vzeli. Osebno spet razmišljam o vaških stražah. Takšni povojni tatinski praksi se ima tudi Židanova stranka zahvaliti, da ima sredi Ljubljane veliko vilo, ki pa je v resnici partijsko ukradena.

Cerar po vsem tem ostaja prvi klovn odstopljene vlade, ki dela kadrovske svinjarije kot tekoče posle. Trdi, da sta Židan in Erjavec škodljivca, a bi še enkrat delal koalicijo z njima.

Peta slika. Stara upokojenka v kamero pove, da živi in preživi tako, da se hrani z mačjimi konzervami, ker za drugo nima denarja. Ogreva se ne in se dela, kot da ni mrzlo.

Šesta slika. Graščak Ljubljane in njegovi, ki so se omastili v bančni luknji, se dobivajo v elitnih restavracijah in salonih. Šampanjec teče v potokih, viskija na litre. Farmacevtke padajo v ducatih, Janković na mizi pleše srbsko kolo. Večerja za dva stane 800 evrov.

Sedma slika. In po vsem tem iz naročja Foruma 21 in Milana Kučana zleze novokomponirani pretendent na mesto predsednika vlade Marjan Šarec, ki pravi, da je treba po državi malo pospraviti.

A to je rekel že Hitler za Evropo.

Vinko Vasle

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Tajnikar bi se problemov v zdravstvu lotil kot Adrie Airways

Na včerajšnji, stoti dan zdravniške stavke, je svoje mnenje...

“Polanci” protestirali: Vlada je denar prerazporedila drugam!

Slovenija je ena izmed držav z najvišjim deležem prometnih...

V mariborskem zaporu izbruh epidemije garij

Razmere v prezasedenem mariborskem zaporu so se v zadnjem...

Energetsko učinkovit vrtec in obsežni razvojni načrti v občini Kidričevo

V Lovrencu na Dravskem polju gradijo nov vrtec, ki...