Levica razširja številne mite o raznih temah. Med njihovimi najbolj priljubljenimi so miti o neenakostih med moškimi in ženskami, predvsem mit, da so ženske slabše plačane od moških za enako količino, kvaliteto in vrsto dela. Ta mit oživi najmanj enkrat na leto, običajno za 8. marec, na tako imenovani dan žena, češ da se neenakost med spoloma iz leta v leto povečuje, za kar so krive desne politične stranke, ki naj bi imele poniževalen odnos do žensk, migrantov in migrantk, LGBT skupnosti in drugih ranljivih skupin. In vsako leto zahtevajo “resen pristop do problematike položaja žensk in konkretne rešitve”.
Najprej razčistimo nekaj, kar je za levičarje nedoumljivo. Na to sem v komentarjih večkrat opozarjal, zato ne škodi, če še enkrat. Lastnik oziroma delodajalec zasebnega podjetja v svobodni družbi (državi) lahko zaposli kogar on hoče, pri zaposlovanju in plačevanju lahko diskriminira, če že hočete. Nekdo ima lahko nižjo plačo samo zato, ker zasebnemu delodajalcu ni všeč njegova barva las, drugi preprosto zato, ker delodajalec zjutraj ni vstal z desno, ampak z levo nogo. Pa naj bo to moški ali ženska.
Plača je namreč dogovor izključno med delodajalcem (lastnikom) in delojemalcem, nikakor ni stvar države, še manj pa militantnih levičarskih aktivističnih skupin. Če delodajalcu niso všeč zahteve delojemalca, ga ne zaposli, če delojemalcu ni všeč ponudba delodajalca, poišče novega ali pa ustanovi svoje podjetje, kjer bo imel plačo, kakršno bo hotel ter se bo lahko igral enakost med spoloma in v prakso uvajal nore feministične ideje.
Ženske opravljajo druge poklice
Če bi namreč veljala njihova ugotovitev, da ženske delajo več, so bolj izobražene in produktivnejše, bi to pomenilo, da je razrešena uganka trga dela. Namreč, zlobni neoliberalni kapitalisti, ki jim gre samo za dobiček, bi po tej logiki zaposlovali izključno ženske, saj so ob vseh prednostih, ki jih imajo pred moškimi, tudi cenejša delovna sila. Povedano drugače: ali bi vi kupili renaulta, če za isti denar lahko dobite mercedesa? Ali še drugače. Če bi veljala trditev feminističnih gibanj, bi se po logiki trga povpraševanje po ženski delovni sili nenadoma povečalo, s tem pa bi se povečala tudi cena dela žensk. Toda levičarji očitno menijo, da je kapitalist mazohist, ki moške zaposluje izključno zato, da bi poniževal ženske.
Kar pomeni, da podjetnik ne razmišlja, kako bi imel čim večji dobiček, ampak kako bi kar najbolj škodoval nasprotnemu spolu. Kar je neumnost, saj dejstvo, da so ženske manj plačane, nima ničesar skupnega z diskriminacijo, ampak s preprostim dejstvom, da se ženske izobražujejo za povsem druge poklice kot moški, zato ženske v svoji karieri v povprečju ne opravljajo “enakih” del kot moški. Poleg tega same izbirajo slabše plačana in manj zahtevna dela, kjer delajo manj in so večkrat na bolniški kot moški. Poleg tega je ženska tista, ki rojeva, ne moški, za rojstvo otroka se svobodno odloči. In če se in če slučajno dela na področju računalništva, kjer se stvari spreminjajo vsak dan, po vrnitvi na delo ni več na tekočem. Računalniški programi, s katerimi se je ukvarjala, so že po nekaj mesecih povsem zastareli. Po drugi strani pa se lahko, če dela kot knjižničarka ali učiteljica, po porodniškem dopustu lahko takoj vključi nazaj v delo. Gre pa za slabše plačana poklica kot je računalniški inženir. In naprej. Tveganje je tisto, kar dela razliko v plačah med moškimi in ženskami. Moški so pripravljeni na delu tvegati več kot ženske. Nevarna fizična dela opravljajo v glavnem moški. Tudi milijarderji so večinoma moški. Preprosto zato, ker jih je evolucija naredila za take, da več tvegajo.
Klasična delitev del se je skozi zgodovino izkazala za najbolj učinkovito
Če to upoštevamo (porodniška, otroci, zakonska zveza, krajši delovni čas, pripravljenost tveganja), razlike v plačah izginejo. A ne samo to. Ženske so nenadoma v prednosti, kar ugotavlja celo Wall Street Journal. V povprečju si namreč poročena ženska z možem delo razdeli tako, da moški prevzame breme zaslužka, ženska več skrbi za dom, gospodinjstvo in otroke. Skozi zgodovino (kakopak je vse dogovor med partnerjema) se je taka delitev dela izkazala za najbolj učinkovito. Poleg tega statistični podatki dokazujejo, da moški v povprečju delajo več ur, pogosteje delajo za praznike ter v soboto in nedeljo, se pravi v dnevih, ki so bolje plačani kot običajni delovniki. In ravno tukaj se dela razlika v plačah med moškim in žensko.
Zato je razlika v plačilu zaradi spola predvsem mit.
Jože Biščak