Poraz kriminalistične policije: Napovedali pregon zaradi svinjske glave v Šterntalu, genocida lastnega naroda pa ne preiskujejo!

Foto: F. K.

Te dneve smo priča silnemu razburjanju varuhov revolucije nad svinjsko glavo, s katero je pogumni državljan okrasil spomenik komunističnemu zločincu Borisu Kidriču v Šterntalu.

Slovenska tiskovna agencija (STA) je v imenu totalitarnih medijev dogodek prikazala kot prekršek zoper javni red in mir, ki lahko doživi tudi kazenski epilog, kot kaznivo dejanje. Tako so zapisali:

“Kidričevo, 3. januarja – Policisti po včerajšnji informaciji, da je bila na spomeniku v Kidričevem nastavljena svinjska glava, iščejo sledi za neznanim storilcem, ki je to storil. Zaenkrat zadevo obravnavajo kot prekršek. Če se bo morda potrdil sum za obstoj kaznivega dejanja, pa bodo zadevo ustrezno prekvalificirali. Kot so danes sporočili s Policijske uprave Maribor, so bili včeraj okoli 13.30 obveščeni, da naj bi bila v spomeniškem parku v Kidričevem na podstavek, na katerem je bil pred leti kip Borisa Kidriča, nastavljena svinjska glava. Ko sta tja prišla policista, je tam ni bilo več, saj so jo odstranili občinski delavci. Policisti zdaj zbirajo obvestila za utemeljitev suma storitve prekrška. Utemeljujejo sum, da se je neznani storilec na javnem kraju nedostojno vedel z namenom vzbujanja politične nestrpnosti, za kar je zagrožena denarna kazen.”

Primer svinjske glave v Šterntalu razkriva privilegiranost simbolov in zagovornikov zločina, ki sega celo v leto 2018 in drugorazrednost njihovih žrtev na drugi strani. Poglejmo si nekaj dejstev, ki pričajo o tem.

Evidentiranih je preko 600 morišč, spregovorile so priče, razkritih je mnogo morilcev, pa vendar policija, tožilstvo in sodišča ne opravljajo svojega dela
Zgodovinarji in sodelavci Študijskega centra za narodno spravo, Nova slovenska zaveza, novinarji in raziskovalci povojnega genocida nad Slovenci, Hrvati in drugimi narodi na slovenskem ozemlju so opravili zelo pomembno delo, ki hkrati predstavlja tudi dokazno gradivo zoper storilce najhujših zločinov zoper človečnost na naših tleh. Imena mnogih oseb, ki so s poveljevanjem in izvrševanjem storile zločine zoper človečnost, so znana, dokumentov o tem je dovolj, vendar pristojni kriminalisti in državni tožilci niso, razen nekaj zavrženih ovadb, sprocesirali niti enega samega postopka, s čimer kršijo slovensko in mednarodno kazensko zakonodajo v zvezi z obravnavo nezastarljivih zločinov zoper  človečnost.

Foto: Facebook

Veriga sodelavcev v zločinu najhujše vrste se vleče od podivjanih likvidatorjev in njihovih poveljujočih, pa vse do imen vodilnih komunistov in Josipa Broza Tita, ki je z balkona ljubljanske univerze grmel, da se je le malo število “izdajalcev” izmaknilo komunistični roki, od Angležev zahrbtno vrnjeni pa ne bodo dolgo gledali lepote “divnih slovenskih planin”.

Kljub številnim pričevalcem in zbranim pisnim dokazom izropanega arhiva slovensko sodstvo komunističnih zločinov in zločincev ne preganja. Pred roko pravice jim ni uspelo postaviti niti enega zločincev, za katere obstajajo dokazi, da so sodelovali pri izvajanju povojnih likvidacij. Namesto v Sloveniji v tem trenutku sojenja potekajo predvsem v Nemčiji. Eno izmed takšnih znanih sojenj poteka proti nekdanjemu šefu jugoslovanske UDBE, Silvu Gorencu. V Nemčiji tudi sicer redno potekajo sojenja proti pripadnikom nacističnega režima, za katere se izkaže, da so sodelovali pri kršenju človekovih pravic, primer je zadnja sodba zoper 95-letnega nacističnega veljaka, v Sloveniji pa potekajo sodni procesi zoper novinarje in raziskovalce, ki o revolucionarnih zločinih spregovorijo v javnosti.

Vse več pobud za prepoved borčevske organizacije
Leta 1945 je bilo v Sloveniji 25 tisoč partizanov, danes Slovenija plačuje nezmanjšano število borčevskih pokojnin, borčevska organizacija ima posebej privilegiran položaj in zato od države dobiva izjemno velika sredstva, ki jih merimo v milijonih evrov. Ob tem se lahko vprašamo, od kod zvezi borcev NOB tak status, saj se nikoli niso borili za samostojno Slovenijo, temveč za komunistično oblast, ki se ji je samostojna Slovenija v ustavi odrekla, saj je komunizem za seboj pustil moralno, gospodarsko in vsakršno opustošenje.

Več posameznikov in organizacij demokratične civilne družbe je pred časom predlagalo, da se ZZB NOV odvzame privilegirani status posebnega družbenega pomena, saj je prav zveza borcev naslednica revolucionarjev, ki so slovensko partizanstvo zlorabili za pokole slovenskega življa, med katerimi so bili celo otroci, kar zgovorno pričajo najdbe v Krimski jami, v Hudi jami in drugih moriščih.

Borčevska organizacija s svojimi žaljivimi izjavami o preštevanju kosti in s svojim privilegiranim statusom vpliva, da vprašanje žrtev povojnih pokolov ostaja drugorazredna tema, sodstvo pa se še naprej spreneveda pred obremenilnimi dokazi za pregon zločincev Krimske, Hude jame in drugih morišč. Na primeru Kidričevega spomenika, okrašenega s svinjsko glavo, pa bomo lahko spremljali, kako se bodo varuhi prvorazrednih zavzeli za užaljena čustva zagovornikov revolucionarnih zločinov.

Franci Donko