Poslovni ali poslovilni nastop Tine Maze?!

Roman Vodeb (foto: STA).

Verjetno mnogi veste, da se kot strokovnjak za psihično pripravo športnikov (in športnic) ukvarjam tudi s smučarkami. Štiriletno delo z Ilko Štuhec mi je ponudilo obilico t. i. insajderskih informacij – tudi v zvezi s Smučarsko zvezo Slovenije (SZS) in tandemom Maze in Massi. ‘Delal’ sem tudi z nekaterimi drugimi slovenskimi in hrvaškimi smučarkami …

Nenazadnje sem nekajkrat predaval tudi na licenčnih seminarjih trenerjev alpskega smučanja (na katerih sem jih med drugim po(d)učil o ozadju uspeha Tine Maze v povezavi z Andreom Massijem). In trenerji smo mi v en glas zatrjevali, da bi bili sami kos tudi psihični pripravi svojih varovancev in varovank,  vendar preko prepreke, ki se ji reče denar, pač ne morejo. Točno se spomnim, ko sem psihično ‘inštruiral’ eno izmed hrvaških smučark, sem ugotovil, da je problem njene psihe ravno nenehno (in nehotno) ukvarjanje s finančnimi problemi, ki si jih nikakor ni mogla izbiti iz glave. Tudi mnoge slovenske smučarke – ne samo Ilka in njena ekipa – so imele problem v glavi ravno v zvezi s slabo finančno situacijo v slovenski smučariji oziroma SZS.

Preden nadaljujem, naj apeliram na vse bralce (leve in desne), da tokrat – in tudi v prihodnje, kadar berejo moja besedila – pozabijo, če so – politično opredeljeni. Šport in politika – mislim na politično opredeljenost – ne bi smela imeti nič skupnega … Še posebej v tem kontekstu apeliram na desno opredeljene oboževalce Tine Maze. Nekateri desni ‘domoljubi’ si Tino Maze kar lastijo.

Ko sem pred dnevi, ko je afera okrog 90 tisoč evrov (in Tino Maze) pricurljala v eter (novico iz Slovenskih novic z naslovom ‘Tina Maze za nastop v dresu reprezentance zahteva 90.000 evrov’ sem preko Twitterja predvsem posredoval na svoj ‘FB-zid’), so se škafi gnojnice zlili name. Mnogi so moj zapis sicer podpirali. V par dneh se je na mojem ‘FB-zidu’ zvrstilo okrog 300 jeznih komentarjev. Ljudje so se okrog teh 90.000 eur, ki naj bi jih za svoj poslovilni – očitno pa predvsem poslovni – nastop na Zlati lisici dobila Tina Maze, pobijali med sabo. Da boste vedeli, o čem govorim, naj se še enkrat citiram: “Tina Maze za nastop v SLO dresu zahteva 90.000 EUR. Halo?! Te €€€€€ naj raje dobi Ilka Štuhec – jih bo unovčila z zmagami!” Res je, da sem malo obremenjen oziroma čustveno vezan na Ilko, ampak to, kar sem povedal, zame ‘drži kot pribito’ in za tem še vedno stojim.

Dobro vem, da je SZS – in ko sem se na FB branil, sem to tudi izpostavil – ‘revna kot cerkvena miš’. Dodal sem, da ‘SZS nima niti za kulije’ … In resnično vem, da v slovenskem športu, še posebej v alpski smučariji, ni (dovolj) denarja! To vem toliko bolj, ker vem, da bi Ilka Štuhec v resnici lahko  eksplodirala z rezultati že pred olimpijskimi igrami v Sočijo, če … – ah, ne bom šel v detajle, ker tega verjetno noče ne Ilka ne njena ‘deklica za vse’, torej njena mama Darja Črnko … Ne bom rekel, da se Tina Maze ‘valja v denarju’ (ampak njeni zaslužki so za slovenske razmere enormni) – vem pa zagotovo, da bi uspehi slovenskih smučarjev in smučark prišli že prej in bi bili tudi bolj množični, če bi SZS imela več denarja …

Zdaj bom tvegal naklonjenost vseh mojih (desnih) privržencev in ponovil tudi na tem mestu – in upam, da bo ta kolumna objavljena. (V 63. kolumnah doslej nisem bil cenzuriran!) To, kar je Andrea Massi v korespondenci s SZS ‘predlagal’, je po moji športni in etični percepciji skrajno perverzno in nikakor ne sodi v (slovenski) šport, še najmanj v slovensko alpsko smučanje. (Kaj in kako se gredo v Italiji, me ne zanima!) Po mojem iskrenem prepričanju – treba pa je vedeti, da sem bil nekoč tudi sam vrhunski športnik in tudi reprezentančni trener – takšna ‘subtilna izsiljevanja’ (sploh) ne sodijo v (slovenski) šport (Italija me ne zanima!). Kot predavatelj športološko-filozofskih tem – ob vsej psihoanalizi pa predavam tudi fair play – moram o tej temi iskreno pisati tudi na tem portalu, ki naj bi bil po nekakšnem ‘difoltu’ (beri: desnem avtomatizmu) naklonjen Tini Maze (in Andrei Massiju). Ker zelo dobro vem, v kakšni finančni situaciji je bila Ilka Štuhec minula leta – nič bolj rožnato pa ni bilo z ostalimi reprezentantkami (Drevovo, Ferkovo, Bucikovo, Lavtarjevo, Robnikovo, Brodnikovo, Hrovatovo, Brezovnikovo …) – o Massijevem (‘subtilnem’) predlogu ne morem pisati nekritično. Po drugi strani tudi vem za pogost mačehovski odnos SZS do nekaterih svojih članov oziroma članic. Ta je nastal predvsem, ker SZS v zadnjih letih res nima denarja! Z nekaj odgovornimi ljudmi sem se svoj čas domala ‘kregal’, zato da je Ilka ob sebi (kot serviserko) imela mamo (Darjo Črniko) – ker je bilo to takrat za Ilko zelo pomembno …

V SZS ni vse rožnato – a zato, ker v športu nasploh vlada kronična revščina epidemičnih razsežnosti. Vendar pa Tina Maze (in njen Massi oziroma ‘Team to aMaze’) za slovenske razmere ni revna. In ko razpravljamo o teh Tininih 90.000 eur, se ne moremo (beri: se ne bi smeli) stereotipno opredeliti ‘ZA’ kapitalizem (‘za tandem Maze-Massi’) in ‘PROTI’ socializmu (‘proti’ SZS). Pri tem ne gre za to, da jaz levičarsko in (pro)socialistično razmišljam – kot se me že vseskozi žali. Gre za to, da bi v dani finančni situaciji – ob upoštevanju vseh pravilnikov (in pogodb!) SZS – Tina Maze toliko dobila za svoj nastop na poslov(il)ni tekmi na Zlati lisici, ni ne pravno, še manj pa moralno korektno. Biti moralno razsoden je v športu veličastna vrlina – še posebno zato, ker šport premore tudi kategorijo fair-playa, česar politika, gospodarstvo (ekonomija) ali kultura nimajo. Včasih, ko se moralno motri neka zagatna situacija, je treba biti (postkonvencionalno) moralno razsoden, ne pa nasedati svojim čustvom in biti slepo ‘ZA’ (nekaj, kar je povezano z nekim športnim idolom oziroma boginjo, ‘kraljico’). In to sedaj leti na vas, spoštovani bralci in bralke – ker Massiju v tem kontekstu ni pomoči. Tina Maze je zgolj nasedla profitni logiki ‘njenega’ Massija. Krivica se tokrat dela SZS. In če bi na koga morala biti v tem trenutku jezna Tina Maze, je to po moji moralni percepciji seveda Andrea Massi, in ne SZS.

Evo, to sem moral napisati, in ker je očitno objavljen, si portal NovaTV24 pridobiva kredibilnost. Včasih bi bilo bolje, da se teme, o katerih se na tem portalu poroča, ne bi pristransko delile na leve in desne, pač pa bi se moralo o njih preprosto kritično poročati (kar je včasih domala nemogoče). Izhodišče bi po mojem skromnem (moralnem) prepričanju vendarle morala predstavljati (postkonvencionalna) moralna razsodnost s primesmi zdrave kmečke pameti, ne pa (desna) politična opredeljenost. No, in ravno to je včasih najtežje. Če sem konkretnejši, kljub temu da ste – spoštovani bralci – desno politično usmerjeni, ne morete biti apriorno ‘za’ nekaj (v tem primeru ‘za’ poglede na poslov(il)nih 90.000 eur, ki jih želi tandem Mase–Mazi), pač pa raje zavzemite kritično distanco. Naj vam dam sebe za zgled: ko sem jaz branil pravice otrok do očeta in mame, torej branil sem (in še jih bom) tradicionalne družine, sem se odrekel svoji levi politični opredelitvi – moja lanska referendumska kampanja se je glasila ‘Levičarji za pravice otrok do očeta in mame’.

Roman Vodeb