Priznanje Palestine in zanikanje genocida nad Armenci in Slovenci

Lucija Šikovec Ušaj (foto: osebi arhiv).

Beseda, ki jo poznamo vsi. Pa vendar ima v slovenščini tako različne pomene, da te, razmišljujočega o tem, presenetijo. Priznanje je nekaj, kar lahko dobite, kar izraža hvalo, priznanje pa je tudi nekaj, kar lahko storite. Ne samo, da nekomu izrazite priznanje, temveč da neko dejanje ali ravnanje priznate. Svoje ali tuje. Priznanje napake, priznanje kaznivega dejanja, prevare, pa tudi priznanje kot poseben akt, kot so recimo priznanje države, priznanje veljavnosti nekega dokumenta s strani državnega urada in podobno. Priznaš torej lahko dejanje, ki si ga storil, prav tako pa lahko priznaš, da je nekdo tretji storil neko dejanje nad drugim. V tej zvezi je bil pred nekaj dnevi priznan genocid, ki so ga zakrivili Turki nad armenskim narodom. Tokrat je genocid nad Armenci priznal nizozemski parlament z resolucijo, ki je bila izglasovana skoraj soglasno.

O genocidu nad Armenci nismo v šoli izvedeli praktično ničesar. Šele pozneje, ko so Armenci, razseljeni po vsem svetu, začeli opozarjati na genocid nad njihovimi predniki, se je počasi svet le zganil in zanikal besede Hitlerja, ki je izvajal genocid nad Židi, Cigani, Slovani. Hitler je baje dejal, “saj tudi o genocidu oziroma poboju Armencev med prvo svetovno vojno nihče več ne govori.”

Genocid se je začel z zaprtjem 60.000 armenskih vojakov v delovna koncentracijska taborišča, nato pa z izgonom Armencev v puščavske predele Sirije in Mezopotamije. Aprila 1915 pa so v takrat še Konstantinoplu, danes pa že Istanbulu, in drugih turških mestih aretirali in večinoma pobili armensko inteligenco. Skupno naj bi takrat umrlo milijon in pol Armencev, preživeli pa se po koncu vojne niso več mogli vrniti v Turčijo in so ostali razseljeni po zahodni Evropi, Ameriki, Avstraliji ali pa so se naselili v ruski del Armenije. V Erevanu stoji veličasten 44-metrski obelisk, ki simbolizira ponoven preporod Armencev, postavljen ob 50. obletnici genocida. Obelisk obkroža 12 kamnitih blokov, ki simbolizirajo dvanajst izgubljenih pokrajin, ki so zdaj na ozemlju Turčije. Znotraj kroga gori večni ogenj. Stometrski zid vodi v park in ni prazen, kot sta prazni ljubljanski kamniti steni. Ne, na njem so zapisana imena krajev, za katere je znano, da so se v njih izvedli pokoli. Vsekakor gre za spomenik, ki izkazuje spoštovanje do žrtev genocida, ki so ga izvedli Turki nad krščanskimi Armenci in ki Armence vedno znova opominja na nevarne sosede in na žrtve njihovega nezaslišanega barbarstva. Da je šlo za genocid, so priznali tako ZN kot tudi Evropski parlament.

Kljub priznanju genocida nad Armenci v Evropskem parlamentu pa posamezne članice Evropske unije bolj ali manj hitro, glede na interese, ki jih imajo v povezavi s Turčijo, genocid priznavajo s posebnimi resolucijami. Pred dnevi je takšno resolucijo skoraj soglasno sprejel na začetku omenjeni nizozemski parlament, pred njim pa Argentina, Armenija, Avstrija, Belgija, Brazilija, Bolgarija, Čile, Ciper, Češka, Francija, Kanada, Grčija, Španija, Italija, Litva, Libanon, Luksemburg, Poljska, Paragvaj, Slovaška, Švica, Rusija in celo Venezuela. Slovenije med temi državami ni. Genocid je priznala celo Nemčija kljub številnim Turkom, ki tam živijo, in prijateljstvu s Turčijo. V Združenih državah Amerike se je postopek priznanja genocida začel v letu 2007, nato pa zastal zaradi močnega turškega lobija, tako da je Clintonova kot državna sekretarka obljubila Turčiji, da ZDA ne bodo sprejele resolucije o priznanju genocida nad Armenci.

Zakaj priznanje Palestine, o Armeniji pa ni niti govora?
O priznanju genocida nad Armenci razmišljam zaradi histerične želje po priznanju Palestine, ki jo v zadnjem času uprizarjajo dušebrižniki v slovenskem parlamentu. Res je, da je državo Palestino priznalo bistveno več držav, kot je priznalo genocid nad Armenci, vendar nas že kratek pregled nad državami, ki so jo priznale, prepriča, da gre večinoma za članice t. i. Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC) in članice Arabske lige. Od držav EU so Palestino kot državo priznale le države nekoč vzhodnega bloka, ko še niso vstopile v EU; Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija ter Malta in Ciper, nekako se je v tej skupini znašla tudi Srbija, vse so priznale Palestino kot samostojno državo leta 1988, pozneje še Črna gora in BiH. Presenetljivo ali pa tudi ne pa je Palestino priznala tudi Švedska leta 2014.

Kaj torej žene slovenske socialistične politike, ki se otepajo nasledstvenega bremena bivše komunistične partije in hkrati verno sledijo njeni preživeli politiki, da bi v predvolilnem času speljali priznanje Palestine kot samostojne države, je zame popolna uganka. Kot da jih ne bi poznali, nas vedno znova prepričujejo, da stališč svojih ideoloških prednikov od leta 1945 dalje niso spremenili. Tovariši, to vemo! Nobene potrebe ni, da vsak dan znova to dokazujete. Pravzaprav me zanima, zakaj raje ne potrdijo v Evropskem parlamentu sprejete Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, sprejete že leta 2009. Kaj jih moti, da bi v parlamentu sprejeli zavezo, da bodo spoštovali določila omenjene Resolucije? Morebiti je ne priznavajo, ker je zapisano, da EU obžaluje, da vrsto let po razpadu komunističnih diktatur v srednji in vzhodni Evropi v nekaterih državah članicah še vedno neupravičeno omejujejo dostop do dokumentov, ki so pomembni za posameznika in zgodovinarje, ker poziva za dostop do arhivov, tudi nekdanjih varnostnih služb, tajnih policij? Morebiti zaradi zavezanosti varovanju demokracije in spoštovanju človekovih pravic? Mogoče zato ne, ker obsoja vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic? Ker poziva države članice, naj si še naprej prizadevajo za ohranjanje zgodovinskega spomina, za obsežno prevrednotenje evropske zgodovine in priznanje vseh zgodovinskih vidikov?

Človek se težko izogne vzporednici med priznanjem genocida nad Armenci in Slovenci
Ker se bliža predvolilni čas, bodo usta vseh politikov leve provenience in tudi dela politikov desne polne floskul o gledanju v prihodnost in pozabi preteklosti. Revanšizem, ki ga sicer predstavnik stranke, ki se prikazuje kot nova zvezda Danica, ki blešči na političnem nebu, razume kot pregon gospodarskega kriminala, ki se je zgodil, bodo brez dvoma nalepili na Janeza Janšo in stranko SDS. Ni bolj prikladne osebe, kot je človek, ki so mu 30 let delali krivice, in stranke, katere člani še vedno upajo na spodoben pogreb zverinsko poklanih svojcev, da se jim prilepi psovka revanšisti. Ne bo jih motilo, da države civiliziranega sveta priznavajo genocid nad Armenci, ki se je zgodil pred 102 letoma, in da v nobenem parlamentu države EU, ki sprejme to resolucijo, ne govorijo o tem, da ne smejo gledati v preteklost, ampak v prihodnost.

Človek se težko izogne vzporednici med priznanjem genocida nad krščanskimi Armenci in priznanjem genocida nad ravno tako krščanskimi Slovenci, ki so ga izvedli med in po drugi svetovni vojni ideološki vzorniki in v veliki meri tudi biološki predniki današnjih t. i. “socialnih” politikov. Zato predlagam, da storimo prvi korak, ki je vedno najtežji: priznajmo, da so Turki pred 102 letoma storili genocid nad Armenci. Drugi korak, to je zavest o totalitarizmu in posledično priznanje genocida nad slovenskim katoliškim življem, bo potem že bistveno lažji. Takrat verjetno zahteve po priznanju Palestine zlepa ne bo nihče več postavljal na dnevni red državnega zbora. Zadeve bodo bistveno bolj jasne in razumljive.

Lucija Šikovec Ušaj

  • stajerc5

    Zelo dobra primerjava, ampak, v bistvu je to samo krik umirajocega v puscavi, ce se junija misljenje vecine ne spremeni!

    • AlojzZ

      Točno tako!

  • Beli Medo

    Ustaviti klovna Erjavca in njegovo kamarilo, preden bo prepozno!

  • Krtača 20

    Kdo pa je 4 leta med vojno zganjal genocid nad vsem slovenskim življem in uš, ne samo nad cerkvenim? So bili to črnorokci ki so prišli ponoči in ubijali v postli (škof rožman ni nič vedel o tem a je potrjeno da je bil povezan), so bili to domobranci? Nemara so bili nemci, italijani ter še ostala izdajalska navlaka? Ohhh ti grdi partizani ki so moral pospravljat to štiri leta trajajočo farško nesnago.

    • ĐĐ Style

      To so izvajali predniki teh,ki na tem portalu hočejo pokazati domobrance kot heroje in primerjajo partizane s fašisti. Paradox je v tem ker so domobranci sodelovali s fašisti.

      • Sadako

        Moji predniki so bili krščanski partizani in jaz volim SNS. Brez Jana Sobieskega bi imeli tudi na Dunaju Čelekulo.

      • komar

        …posebno so sodelovali majhni otroci, ženske in starci, ki ležijo po rudniških jaških. Bedak!

    • lojze

      krtači in srečku priporočam v branje (in premislek ter razširjanje obzorja), domnevam, da brati znata glede ne to, da sta hodila v tako ali drugačno udbaško kumrovško šolo :http://www.iusinfo.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?id=215138

      • komar

        Krtači lahko priporočaš marsikaj, a vse brez haska in brez smisla. Prazni glavi z veliko potrebo po žepnini ni pomoči.

    • Sadako

      ERIK VALENČIČ

      29. 1. 2016 | MLADINA 4 | SVET

      Odkrižani
      Sto let po pokolih v Otomanskem cesarstvu asirski kristjani spet doživljajo genocid. Ta bi utegnil biti dokončen.
      Jezus na križu in mrtvaška glava na vetrobranskem steklu. Pripadnika krščanske obrambne milice Dveh Navša na patrulji med krajem Alkoš in položaji Islamske države na severozahodu Iraka.

      Jezus na križu in mrtvaška glava na vetrobranskem steklu. Pripadnika krščanske obrambne milice Dveh Navša na patrulji med krajem Alkoš in položaji Islamske države na severozahodu Iraka.
      © Erik Valenčič

      Asirske kristjane sem prvič srečal v Ankavi na severu Iraka decembra 2006; takrat sva s fotografom Matejem Leskovškom za Mladino poročala o razmerah v iraškem Kurdistanu. Za pomoč pri opravljanju dela sva najela lokalnega »fikserja«, to je prevajalca in vodnika. Njegovo ime mi je že davno ušlo iz spomina, ne bom pa pozabil pogovora ob prvem srečanju. »Ne, nisem Kurd, Asirec sem,« je dejal. Bil sem prepričan, da sem narobe slišal. »Aha, iz Sirije si?« sem vprašal in potihoma negodoval, kaj, za vraga, mi bo fikser iz Sirije v Iraku. Nasmehnil se je in me vljudno popravil: »Ne, ne, prijatelj moj. Od tu sem, ampak moji ljudje so Asirci.« Vrglo bi me na rit, če ne bi že sedel. »Čakaj malo … Asirci? Iz tistih časov kot … Feničani in Sumerci?« Pokimal je in potrpežljivo čakal na nove izbruhe neznanja. »Vau,« sem se lovil. »O vas sem se učil v osnovni šoli. Pa … čestitam, da ste preživeli do zdaj, mislim, glede na vse skupaj.« V njegovih očeh se je prikazala žalost, ki je takrat še nisem dobro razumel. Rekel je: »Da. Ampak ne vem, koliko časa bomo še obstali tukaj.«

      Ankava je severno predmestje Erbila, ki velja za glavno mesto iraškega Kurdistana. Tja je v letih 2006 in 2007 pribežalo več deset tisoč asirskih kristjanov iz srednjega in južnega Iraka. V državi je bila sektaška vojna med arabskimi šiiti in suniti na vrhuncu. Kristjani, ujeti med obe vojskujoči se strani (obe sta se surovo znašali nad njimi), so iskali varnejše zavetje pri Kurdih. Številni so takrat še gojili upanje, da se bodo lahko v bližnji prihodnosti vrnili na domove, in so še vedno verjeli v obljube svetovnih voditeljev o demokraciji in svobodi. Tega upanja danes ni več. Zgorelo je v ognju sektaške in medetnične vojne, ki jo je v zadnjih letih podžgala predvsem samooklicana Islamska država. Požar se je vmes razširil še v sosednjo Sirijo in tudi tam resno ogrozil obstoj asirske krščanske skupnosti. Uničenih je bilo nešteto krajev neprecenljivega zgodovinskega pomena za celotno človeštvo, muzejev in verskih objektov. Nazadnje so svetovne agencije 20. januarja poročale, da so pripadniki Islamske države uničili najstarejši samostan v Iraku Mar Elia (sv. Elije) pri Mosulu; tam je stal od 6. stoletja.

      Gre za brezkompromisen pregon Asircev z njihove zemlje, kjer so živeli 7000 let. Namen takšnega uničevanja objektov in celotnih krajev je jasen: tudi če bi se Asirci lahko kdaj vrnili domov, se ne bi imeli kam. Kmalu po zavzetju Mosula junija 2014 so se na domovih kristjanov pojavili grafiti: »Spreobrnite se [v islam], odidite ali pa umrite.« In ljudje so odšli, večina izmed njih karseda daleč stran od tega pekla: v zahodno Evropo, Severno Ameriko in Avstralijo. Leta 2003, ko se je začela druga zalivska vojna, je bilo v Iraku še poldrugi milijon asirskih kristjanov. Zdaj jih je le še nekaj več kot 300 tisoč. Preganjanje tega ljudstva, enega najstarejših na svetu, ljudstva prvotnih kristjanov, ki je do danes ohranilo aramejščino (znano tudi kot Jezusov jezik), je mogoče opisati samo z eno besedo. Ta beseda je GENOCID.

      Sedem tisoč let smo služili človeštvu s svojo kulturno dediščino, ohranili smo Jezusov jezik in zdaj bo svet dovolil, da izginemo, pravi Benjamin Šmail, iraški asirski politik.
      Od Sablje do sablje
      Obstoj asirskih kristjanov je bil v zgodovini že nemalokrat ogrožen. Poskušali so preživeti od pokola do pokola. Ko so, denimo, leta 1743 perzijski vojaki vkorakali v pokrajino Ninive (današnji severozahodni Irak), so od 150 menihov v samostanu sv. Elije zahtevali, naj se spreobrnejo v islam. Ker tega niso storili, so jih pobili. Toda prav sodobna zgodovina se je izkazala za najpogubnejšo. Leta 1915 se je v tedanjem Otomanskem cesarstvu zgodil pogrom nad kristjani. Turčija ne prizna, da bi šlo za genocid, toda zgodovinska dejstva navajajo, da je bilo med pobitimi samo Armencev več kot milijon. A statistika te človeške tragedije se tu ne konča: pobitih je bilo tudi okoli 300 tisoč Asircev. Pokol, ki so ga nad njimi izvedli otomanski vojaki in kurdska plemena, sami imenujejo »sejfo«. Beseda izvira iz aramejščine in pomeni »sablja«. Nekdaj bogata in zelo razširjena asirska skupnost na ozemlju današnje jugovzhodne Turčije je bila zdesetkana in za njo so kot nekakšna spominska znamenja ostala le še imena nekaterih krajev. Eno večjih tamkajšnjih mest z okoli 90 tisoč prebivalci se imenuje Mardin. Beseda izvira iz sirjaško-aramejskega narečja in pomeni »trdnjava«. Danes v Mardinu živi le še okoli 300 Asircev oziroma Sirjakov, kot se imenujejo tu. Njihova nekdanja mesta in vasi zdaj pripadajo Kurdom, ti pa številne starodavne cerkve in samostane uporabljajo za hleve.

      Preživeli so po letu 1915 zbežali proti jugu, k sonarodnjakom na ozemljih današnjega Iraka in Sirije. Niso prišli kot tujci. Mosul v osrčju pokrajine Ninive je bil vedno kraj izjemnega pomena za asirsko predkrščansko in krščansko civilizacijo. Toda tudi ti dve državi sta se z leti izkazali za past za kristjane. Leta 1933 je sledil še en pokol, ki so ga v severnih iraških provincah Duhok in Mosul izpeljali iraška vojska in kurdska plemena. Pobitih je bilo več tisoč Asircev in uničenih ter izropanih 63 njihovih krajev. Režima stranke Baas v Iraku in Siriji sta v drugi polovici 20. stoletja nadaljevala zatiranje asirskih kristjanov s politiko arabizacije. Zatiranje je bilo kruto, toda kristjani v Iraku se radi šalijo: »Sadam Husein je bil pravičen. Res je bil tiran, ampak je vse zatiral enako.« Njegovemu padcu je sledila katastrofa resnično bibličnih razsežnosti. Za asirske kristjane pomeni obuditev njihovih najhujših zgodovinskih travm: od brezobzirnega uničevanja kulturne dediščine do obglavljanja ljudi z dolgimi sabljami, ki ga kažejo posnetki Islamske države iz Mosula in od drugod.

      »Svet nas je izdal«
      »Kmalu po padcu Sadamovega režima se je za nas začela mora,« je dejal Srud Makdasi, poslanec v kurdskem regionalnem parlamentu, v katerem imajo Asirci zagotovljenih pet sedežev. »Kristjani smo se znašli pod velikim pritiskom. Znani so napadi na naše svete objekte, ki jih je izvajala Al Kaida, in pa umor mosulskega nadškofa Paulosa Faradža Raha leta 2008, vendar so bile največja grožnja za kristjane kriminalne združbe, ki so ugrabljale in pobijale naše ljudi v Bagdadu in drugih mestih. V zmedi, ki je nastala, smo bili najšibkejši člen zaradi miroljubnosti. Z vsakim letom smo bliže izginotju s svojega ozemlja. Islamska država je pregnala 200 tisoč kristjanov iz Mosula in njegove okolice. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da tam ne živi več noben kristjan, da v Mosulu cerkveni zvonovi ne zvonijo več …«

      »Seveda smo podpirali padec Sadamovega režima,« je nadaljeval Benjamin Šmail, nekdanji poslanec v istem parlamentu. »Osebno sem bil predstavnik Asircev na tajnih pogovorih z Američani v Turčiji leta 2002. Takrat so nam obljubljali marsikaj: svobodo, človekove pravice, demokracijo … A nazadnje so nas izdali. Nobena iraška vlada ni pokazala volje za ohranjanje krščanstva na tem ozemlju, kar nas niti ne preseneča; muslimane dobro poznamo. Toda zakaj nam je hrbet obrnil preostali svet, predvsem tisti del sveta, ki je iste vere kot mi? Sedem tisoč let smo služili človeštvu s svojo kulturno dediščino, ohranili smo Jezusov jezik in zdaj bo svet dovolil, da izginemo?«

      Duhovnik Džibrail iz kraja Alkoš nedaleč od meje s Sirijo na severu je pritrdil: »Nadaljevanje vojne v Iraku je v prid tujim silam, kot so ZDA, Velika Britanija, Francija, Turčija, Savdska Arabija, Iran in tako naprej. Zaradi njihovih interesov imamo v Iraku vojno in terorizem. Te države so si našo razdelile kot torto in jim ni mar za smrt ljudi, ni jim mar za izginotje dediščine mezopotamskih civilizacij, ki pripada vsem nam. Mar jim je edino za njihovo mednarodno ekonomijo. Toda bog … bog vidi vse.«

      Večina Asircev, s katerimi sem se pogovarjal, razume trenutno dogajanje na Bližnjem vzhodu, predvsem kar zadeva vzpon Islamske države, kot »zelo grdo igro mednarodnih sil«.

      Z izginotjem Asircev oziroma asirskih kristjanov bo Bližnji vzhod izgubil pomemben del svoje identitete.
      Eksodus
      V pogovoru s Šmailom sem navrgel naivno tolažbo: »No, vsaj Kurdi vas tokrat branijo.« »Ni tako preprosto,« je jezno zmajal z glavo. »Kurdi nas ne obravnavajo kot enakovredne državljane. Oblasti izkoriščajo našo stisko. Veliko večino pomoči, ki nam je namenjena, poberejo zase. Poleg tega jemljejo zemljo, ki je v naši lasti. Vzemiva za primer Ankavo. To je bila včasih večja vas, način življenja je bil vezan na kmetijstvo. Zdaj so tu v imenu napredka zrasli stanovanjski bloki, pisarniška poslopja in hoteli, a mi od tega nimamo nič, samo identiteto izgubljamo. Težava je seveda tudi politična – če nimaš zemlje, nimaš pravic.« Nato je povedal šalo, ki orisuje kurdski pogled na razmere: Kurd in Asirec se prepirata, čigava je zemlja na severu Iraka. Asirec vztraja, da so njegovi predniki tu živeli od vekomaj, o čemer pričajo tudi številne arheološke najdbe. »Prav, naj bo,« reče nazadnje Kurd. »Kar je pod zemljo, je Asirija, toda kar je na njej, je Kurdistan.«

      Nikjer ni bilo bolj očitno, da si Kurdi prisvajajo asirsko zemljo, kot v kraju Alkoš, ki je po trditvah župana Basina Bela »zadnji večji kraj v Ninivah, v katerem še živijo [izključno] kristjani«. Položaji Islamske države so 15 kilometrov stran, zato je okoli Alkoša in med vasmi ogromno nadzornih točk pešmerge, kurdske vojske. Na teh točkah je moč videti nekaj, česar drugje ni, in sicer velike posterje kurdskega predsednika Masuda Barzanija. Drugod ni tolikšne potrebe po ikonografiji, tukaj pač. S temi posterji vojaki domačinom sporočajo, da je to ozemlje del Kurdistana in s tem last kurdskih oblasti. Na območju sicer delujejo asirske obrambne milice, kot sta Zaščitne enote Niniv in Dveh navša, vendar so, kot priznavajo tudi njihovi pripadniki, prešibke, da bi igrale pomembno vlogo v vojni ali nadzirale del ozemlja.

      Ker Asirci izgubljajo dediščino in zemljo, hočejo zapustiti domove, številni za vedno. »Duhovnik je med mašo dejal, da če se razmere do poletja ne bodo izboljšale, lahko vsi gremo,« je povedal Gali, fant iz Niniv, ki je z družino že drugi božič in novo leto zapored pričakal v begunskem taborišču Šlama 1 pri Ankavi, kjer je nagnetena množica ljudi. Predmestje je bilo ponovno lepo in praznično okrašeno, vendar je bilo v zraku čutiti napetost. Cerkve so varovali pripadniki pešmerge in zasebni varnostniki. V svetu kristjani za božične praznike pričakujejo darila, na Bližnjem vzhodu pa napade. In res so se zgodili v kraju Kamišli na severovzhodu Sirije. Napadene so bile dve asirski restavraciji in bencinska črpalka. Čeprav vse kaže na Islamsko državo, Asirci ne vedo, ali morda za temi dejanji ne stoji kdo drug. Vse, kar vedo, je, da bo ta vojna še dolgo trajala in da je ne morejo preživeti, zato je bolje, če odidejo. »Toda če odidemo, bomo v treh generacijah izgubili jezik in kulturo. Je torej to naš konec?« se sprašuje Makdasi.

      Z izginotjem Asircev oziroma asirskih kristjanov bo Bližnji vzhod izgubil pomemben del svoje identitete. Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti mi, pa je: če se je človeštvo pripravljeno odpovedati svoji zibelki s takšno bolestno ravnodušnostjo, si sploh zasluži še karkoli drugega kot nagrobnik?

      Deli!

      • Soave

        + + + + + + + +

    • luckyss

      Tudi tu ne gre za genocid, ampak za običajno klanje skupno vsem verskim in političnim skrajnežem..

      • Steiermark

        te zopet daje steklina? Zopet si popadljiv in lažnivo internacionalistično grozeč….nič pa o tvojih pedofilsko morilskih naravnanih vzornikih?

  • luckyss

    Genocíd ali rodomòr je vsakršno sistematično uničevanje katerekoli narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine (napr. nasilje muslimanov nad Kopti) z namenom v celoti ali delno uničiti to skupino..

    V Sloveniji je šlo za državljansko vojno hkrati z narodno osvobodilnim bojem… Torej komunisti in partizani proti podpornikom Hitlerja, belogardistom, domobrancem in ostalim izdajalcem lastnega naroda….Da se je cerkev bala komunistov kot hudič križa pa izhaja iz njihovega strahu, da bi jim komunisti speljali in osvestili ovce…posledično bi ovce ne nosile več denarja v cerkev…..in praktično vsi slovenski partizani so bili katoliki s komunisti vred..Torej gre za politično prevlado in kdor v tej zadevi uporablja termin genocid je milo rečeno polpismen idiot…

    Če bi radi govorili o genocidu se spomnite svojega nadrejenega Dolfija, ki je to izvajal tudi z vašo pomočjo nad “nearijskimi rasami” …cigani,Židi, Slovani..

    Palestino pa je praktično priznal ves napreden svet razen tistih, ki so neposredno pod vplivom ZDA in cionisti, ter nekaj izjemami..

    http://shrani.najdi.si/?3Y/yQ/19un9Ysg/palestina.png

    Kar se Armencev tiče je genocid bil, vendar na nobeni politični opciji ne vidim neke resne volje, da se to izpostavi..

    Torej hujskaški, ter bedast članek, primeren za to štalo in ovce..

  • tzt

    Seveda do priznanja Palestine ne bo prišlo. MSM so že objavili Kučanovo obljubo Izraelcem, da tega ne bo. Klovn Erjavec spet dela predvolilno zgago kr nekam u tri krasne. Do sedaj z “borbo” za penzioniste, sedaj s “priznanjem” Palestine. Lajal je in lajal bo v prazno. Tega nesposobnega škodljivca in parazita je potrebno takoj popipsati.

  • Sadako

    Če so ga pa naredili njihovi dragi prijatelji Turki, ki bi brez Andreja Turjaškega naredili iz naših prednikov Čelekulo 2.
    Leta 1591 je bil za bosanskega beglerbega ali drugače rečeno za vojaškega poveljnika Bosne imenovan Hasan paša Predojević. Kot je razvidno že iz samega priimka je šlo v njegovem primeru za tipičnega poturčenca. Danes bi temu rekli Bošnjak, čeprav prav naš izraz poturčenec najlepše pove, da gre za Slovana, ki se je poturčil in sprejel muslimansko vero. Takšnih je bila dejansko tudi večina tistih »Turkov«, ki so redno vdirali v slovenske dežele v 15. in 16. stoletju. Hasan paša je imel velike ambicije zasesti celotno Vojno krajino in potem še Slovenijo (Kranjsko in Štajersko). Leta 1592 je najprej zasedel utrdbo v Bihaču blizu reke Une, na sami meji Vojne krajine. Tako je pred njim ostal le še Sisek ob sotočju rek Kolpe in Save. Če bi osvojil še to trdnjavo, bi Hrvaška za Turke ne predstavljala več nikakršnih težav in Hasan paši bi se na stežaj odprla pot v Slovenijo. Zasedba Slovenije pa bi pomenila hkrati tudi odprto pot na zahod, v Italijo in proti Rimu, sedežu krščanstva in papeža.

    15. junija 1593 se je Hasan paša Predojević s svojo številno armado približal utrdbi Sisek. Njegova vojska je štela 18.000 rednih vojakov in čez 20.000 spahij ter pripadnikov ostale pomožne vojske. Skupaj torej blizu 40.000 mož. Turki so se utaborili na desnem bregu reke Kolpe in na trdnjavo usmerili svoje topove ter jo pričeli oblegati. Obleganje Siseka je trajalo že sedem dni in pomoči ni bilo od nikoder. Na dan svetega Ahaca, 22. junija 1593 pa je končno prispela pomoč iz Slovenije. Grof Andrej Turjaški je med tem zbral svojo slovensko vojsko, ki se ji je pridružilo nekaj Hrvatov in Nemcev. Skupaj je Turjaški razpolagal z nekaj manj kot 5.000 vojaki (viri poročajo o najmanj 4.000 in največ 5.000 vojakih).

    Hasan paša Predojević je bil dobro obveščen o prihodu armade grofa Andreja Turjaškega. Vedel je tudi kako številčna in močna je slovenska vojska. Zanašal se je na svojo premoč in ni hotel upoštevati nasveta izkušenega Mehmi bega. Prepričan v gladko zmago je popeljal glavnino svojih čet čez most na levi breg reke Kolpe. Okrog poldneva so slovenske čete prispele do Siseka in takoj je prišlo do strašne in krvave bitke. Turjaški je najprej poslal v boj oklepne konjenike pod vodstvom znanega slovenskega viteza Adama Ravbarja. Ravbarjeva konjenica je silovito udarila na turške čete in jih potisnila proti mostu in reki Kolpi. Andrej Turjaški je takoj, ko je opazil da se Turki umikajo, poslal v boj svoje strelce z arkebuzami, ki so dokončno strli turški odpor.

    Med turškimi četami je prišlo najprej do nereda, potem pa do prave panike. Vsi so hoteli čimprej na desni breg reke Kolpe. Takrat je nanje udarila še posadka iz Siseka. Ker je bil most čez reko premajhen, da bi mogli Turki hitro čezenj, poleg tega pa je bil dobesedno zasut s kroglami arkebuzarjev, jih je ogromno skočilo v Kolpo in poskušalo rešiti svojo glavo s plavanjem na drugi breg. Pri tem jih je ogromno utonilo. Med utopljenci je bil tudi njihov poveljnik Hasan paša Predojević. Bitka je trajala eno samo uro, padlo pa je okrog 10.000 Turkov. Preostali Turki so zapustili svoj tabor in reševali svoja življenja v brezglavem begu.

    Andreja Turjaškega in njegove viteze ter vojake je pričakal obilen plen. Zaplenili so 39 topov, od tega 9 velikih, 10 turških zastav, kopico orožja in čelad z zlatimi ter srebrnimi ornamenti, dragulje in zlato, šotor Hasan paše z številnimi dragocenostmi in tudi njegov plašč. Ljubljanski škof Hren je potem iz Hasan paševega plašča dal napraviti mašni plašč za ljubljansko stolnico. Danes se ta plašč nahaja v Narodnem muzeju v Ljubljani.

    Zmaga Andreja Turjaškega je rešila Slovenijo in vso srednjo Evropo pred grozečo turško nevarnostjo. Novica o bleščečem uspehu je hitro obkrožila krščanski svet. Cesar Rudolf II. je zanjo zvedel v Pragi in dal zmagi na čast takoj zapeti pesem Te Deum. Grof Turjaški pa je prejel tudi posebno priznanje v pismu, ki mu ga je iz Rima poslal sam papež Clement VIII., z zahvalo za izbojevano zmago.

    Po bitki pri Siseku, Turki z izjemo manjših vdorov, več niso ogrožali Slovenije.

    • komar

      Jo pa ogrožajo danes, Turki in drugi musulmani, ki na tiho vabilo “slovenske” levice in njenih fdvjevskih podmladkov ilegalno derejo v Slovenijo, kjer dobijo zaščito levice, osrednjih medijev, lgtb in feministk. In vrh vsega slovenska vojska nima 4-5000 vojakov, ker jo je prevzela komi-balkanska kamarila, ki jo bo demontirala še pred pomladnimi volitvami.
      Še dobro, da jo bo rešil Kućanov Šarac, ki je pameten konj.

  • totex39

    Bolje bi bilo , da se Erjavec in njegove druščina posvetijo problemu v Sloveniji in predlaga, da v DZ priznajo genocid komunistov nad Slovenci med drugo svetovno vojno in po njej, da se končno reši to obtoževanje ne pa da se ukvarjamo z neko Palestino.

  • Ppiikkaa

    Ob članku se utrne misel, kako dokončati ogromna bloka na Kongresnem trgu, da bosta postala spomenik; nanj napisati imena vseh krajev, kjer so predvsem spomladi 1945 morili in morili, zraven še število oseb, kajti za vsa imena verjetno ni dovolj prostora.

    • Steiermark

      Ti internacionalist – rdeči zločinci, niso morili samo spomladi 45 ampak so pričeli , vsaj pri nas na Štajerskem, pozno poleti 45 – ko smo bili že zdavnaj “osvobojeni” (potem, ko so Nemci, že zdavnaj, veseli, da se je vojna končala, položili orožje, ga veselo odmetavali in se napotili, vsak na svoj dom, vkolikor jih med “potjo domov, neoborožene” niso zajeli komunistični morilci in jih pokončali ali pozaprli v komunistične lagerje smrti) in množično so morili do leta 1958, kasneje malo manj, ker jim je žrtev zmanjkovalo!

    • komar

      Za karkoli kulturnega v Ljubljani ni šans. Vandalizem je načel kamnita bloka že sedaj, ko sta brez kakršnih koli napisov!!! Ljubljana je primitivno rdeče balkanski gnezdo in to se lahko spremeni samo na en način. Ugani kateri !

  • Soave

    + + + + + + + + Samo te njene besede bi še enkrat povdarila

    ” Ne bo jih motilo, da države civiliziranega sveta priznavajo genocid nad
    Armenci, ki se je zgodil pred 102 letoma, in da v nobenem parlamentu
    države EU, ki sprejme to resolucijo, ne govorijo o tem, da ne smejo
    gledati v preteklost, ampak v prihodnost.”

  • tasilo

    Neverjetno, kakšnih se nekateri intektujalci znebijo … Kot bralec te kolumne pričakujem opravičilo ali pa Lučkino priznanje — pojem priznanje je sicer v članku omenjen kar 39-krat! — da uporablja izraze, katerih pomena ne pozna, ne razume ali jih ne zna rabiti.

    (X) … histerične želje po priznanju Palestine, ki jo v zadnjem času uprizarjajo DUŠEBRIŽNIKI v slovenskem parlamentu

    Ali nam tale teta Lučka lahko pojasni, kaj zlomka je mislila s tem, da si DUHOVNIKI ali ŽUPNIKI v slovenskem parlamentu histerično prizadevajo za priznanje Palestine?!? Verjetno ne more, saj ne ve, kaj pomeni izraz DUŠEBRIŽNIK.

    DUŠEBRIŽNIK je človek oziroma poklic, ki se BRIGA za DUŠE ali skrbi za duše; DUŠE ga BRIGAJO (za duše mu ni vseeno). DUŠEBRIŽNIK je nekoliko starinski in šaljiv izraz za DUHOVNIKA ali ŽUPNIKA.
    http://fran.si/iskanje?View=1&Query=du%C5%A1ebri%C5%BEnik

    LP. Hanibal Lector

    • Steiermark

      Vsak normalno inteligenten, ki razume slovensko in ima tudi slovensko kulturo, zlahka razume, kaj je napisala g. Ušajeva. Samo pripadniki oz. potomci “internacionalističnih dušebrižnikov”, ki so napolnili rudnike in razne druge jame z slovenskimi “dušami”, v Sloveniji preko 700 množičnih grobišč, poklanih preko 200.000 zavednih Slovencev in njihovih malih otrok, “nečujeju dobro” oz. ne razumejo pisanja! Težko je sprejeti očitane zločine, njih samih ali njihovih očetov, mater….

      • tasilo

        Zakaj na silo poskušaš zagovarjti spodrsljaj, lapsus ali pak neumnost? Perfidno obsojaš tistega, ki na napako opozori, ne tistega, ki jo je naredil. Vse to počneš brez enega samega vsebinskega argumenta. To se ne dela.

        • Goran Hvala

          Jansevik pac…kaj pa druzga pricakujes…sicer so baje ful boljsi od komunistov sam ne vem se v cem..;-)

          • Sale

            Ispravljaju krivu drinu

      • Soave

        No, meni pa je všeč, da je razložil to zanimivo besedo !
        Vstaviti narekovaje je malenkost !

    • komar

      Župniki so bili morda edini dušebrižniki pred prihodom komunistov na oblast. A takrat so se duhovni morali umakniti rdečim dušebrižnikom, ki so od vrtca do groba skrbeli da se dušice ne pokvarijo s kakšnimi idejami o miselni in fizični svobodi. Hanibal Lecter je bil genialen v primerjavi s tabo, ki nimaš pojma o ničemer.

      • luckyss

        Če za svojo dušo rabiš verskega ali političnega pastirja, torej “Boga”…si pač ovca…;))

        • Goran Hvala

          A ne ne to pa ne….ovce so tisti ki ne sledijo…;-)

      • tasilo

        Nekateri ste prav neverjetni, ko naravnost kompulzivno obsesivno morate in hočete v prav vsako debato, pa četudi o semantiki in etimologiji nekega izraza, vlačiti komuniste. Vsak insekt je genialen v primerjavi s tabo, ki se spuščaš debate, ki jim nisi dorasel …

        Staremu, dodobra veljavnemu in uveljavljenemu izrazu zaradi svoje nevednosti in neukosti, ali pa iz čiste zaplankane tendencioznosti, poskušaš spemeniti pomen. A si nomalen? Zdaj pa raje neham, preden ti zlijem še kaj na glavo.

      • hermannn

        Žebljico na glavico!

    • althar

      Dobro, stari, tukaj gre za uporabo besede v prenesenem pomenu. Kot, kadar recimo rečeš, da so na stomatološki sami mesarji, čeprav veš, da so večinoma vendarle zobozdravniki, maksilofacialni kirurgi ipd. ;)

      • Soave

        Hm ???

      • bednick

        Dobra primerjava.

      • tasilo

        Dragi prijatelj, ne bi se povsem strinjal, da tvoja analogija čisto zdrži. Zakaj ne?

        Mesarja in MF kirurga zlahka in zelo konkretno identificiramo, kdo je kdo in kaj je kaj. Primerjava med mesarji in MFK je načrtno žaljiva za slednje, ker je tako skrajna. Pri tej primerjavi gre torej za načrtno žaljivko.

        Primerjava med dušebrižniki in kom natančno(?) pa je zelo neoprijemljiva. Kdo so tisti, kogar naj bi ti dušebrižniki zadevali? So dušebrižniki tisti, ki si histerično prizadevajo za priznanje Palestine?? So dušebrižnkii kdo drug? Kdo so dušebrižniki v slovenskem parlametu, o katerih piše Lučka? Kdo (prosim za preprosto “definicijo” v besedi ali dveh)? Tisti “drugi”so preveč neoprijemljiv pojem.

        Primerjati “dušebrižnike” in “koga pravzaprav?” (pojasnilo v en ali dveh besedah) pa je nenavadna, saj je žaljiva do tistega “nekoga” in je žaljiva do dušebrižnikov (duhovnikov, župnikov). Poleg tega je izraz “dušebrižnik” že v osnovi, po definiciji šaljiv in posmehljiv, mesar pa ne. Pri tej primerjavi gre torej za posmehljivko in ne žaljivko kot v tvoji analogiji. V razpravljanju imata posmeh in žalitev različen “status”.

        Zadeva je malo bolj rahločutna, vsaj če gledamo z nekaj bolj intulektualnega stališča, kamor se Lučka nekako prišteva. Tule ji je pač spodrsnilo … ampak jebiga, errore humanum est (zdaj pa počakajva, da bo kdo še na to priletel:)

        • bednick

          Niso samo zobozdravniki mesarji, mesarji so tudi slavisti.
          Ti so še hujš k mesarji.
          heh

        • althar

          Jah, jaz sem razumel, da naj bi bili dušebrižniki tisti poslanci (večinoma stranke Levica), ki nam, zaostalim slovenclem, pokroviteljsko razlagajo, da smo zaostali, ker ne vidimo vzvišenega smotra priznanja izmišljene entitete z imenom Filisteja ali Palestina. Pokroviteljski ton socialističnih ideoloških pokvek si na splošno, vsaj po mojem, povsem upravičeno lahko prisluži posmehljivi naziv dušebrižništvo.

          Je pa res, da je naziv dušebrižnik posmehljiv za obe strani, kar pa ne velja za mojo analogijo z mesarji. Zato sem sprva hotel uporabiti besedo šintar, ki bi bila boljša ustreznica, a sem se utrašil, da je morda večina ne bi razumela.

          Sicer pa, kot si napisal: errore humonum est ;)

          • tasilo

            Težava pri Lučkini “primerjavi” je ravno v tem, da si vsakdo nekako po svoje lahko razlaga, “kaj je pesnik želel povedati”. Preveč je ohlapna, izmuzljiva, neoprijemljiva in sporna, kakor vidimo. Od splošnega bralca pričakuje, da zelo dobro pozna ozadje, za kaj sploh gre. Pri primerjavi mesar-MFK pa človek ne potrebuje nobenega poglobljenega poznavanja ozadja, zadeva je jasna in nazorna takoj. — Hvala za dobro debato!

            PS: Šintarjev je v DZ in vladi ogromno. Imamo šintarkracijo.

          • tohuvabohu

            “Što si zapeo?”
            Vsakemu normalnemu Slovencu (z izjemo tistih mlajših, ki niso izkusili blagodati bivšega režima – morda si ti med njimi, potem te razumem) je pomen besede “dušebrižniki” popolnoma jasen in nedvoumen. Ta beseda je ena od psovk, ki so jih komunisti redno uporabljali v propagandnih tiradah zoper resnične ali namišljene nasprotnike svojega tiranskega režima.

          • tohuvabohu

            Šintar je po slovensko konjederec. Ne kolje, ampak odstranjuje trupla umrlih živali. Torej je beseda mesar bolj ustrezna v pomenu, ki si ga imel v mislih.

        • tohuvabohu

          Error humanus est? LOL.

          • Sale

            Zakaj slovenci izumirajo.rece lajdra Urša sinu črtu ti pa fukas bolje kot sipecjanez vem to mi je že brat Jakob povedal

    • Soave

      Vse bi rešil en narekovaj ?

      • bednick

        Kar klicaj daj .

        • Soave

          Prav.

      • tasilo

        Ali narekovaji, ki ponavadi kažejo na zavestno in načrtno spremenjen pomen in kažejo, da ne gre za lapsus; ali pa drug izraz, recimo “pravičniki” (morda je Lučka iskala ta izraz, a ga ni našla.)

        • Soave

          Ja, tale je pa dober. . . . . . pravičniki !!

          • bednick

            Največji dušebrižnik pod to kolumno je ravno Tasilo!
            (dušebrižnik = nekdo, ki si jemlje pravico, da ve, kaj je dobro in prav za druge).

          • Soave

            ,Hi. . . hi . . . pravico da ve ?’
            Ne, ne, je že dobro razložil. Zato je pravičnik kar v redu izraz !!

        • bednick

          “Pravičnik” je tudi zgrešeno.
          Soli pamet je boljša.

    • bednick

      Tasilo = picajzelwissenschaftler.
      Tukaj si falil.

      • tasilo

        A zato, ker si ti rekel, da sem falil, bo pa že držalo, anede? A to so tvoji argumenti?!? Če hočeš razpravljati, se boš moral precej bolj, ali pač po svojih najboljših zmožnostih argumentiranja, potruditi. (Preberi si vso tole debato, nemara se kaj naučiš o argumentaciji.)

        Argument “tukaj si falil” pa lahko na trdo zviješ, o veliki arbiter, in si ga analno apliciraš.

        ** Ne pozabi, ti si začel s posmehom …

        • bednick

          Moj argument v tem primeru je althar.
          Zakaj bi ponavljal za njim?
          Ne vem zakaj spet peniš?
          Imam občutek, da imaš slabe živce.
          A ti grem na živcih?

          • tasilo

            Saj ne penim. Samo lepo ti povem, da me ne drkaj brez argumentov. In ne smeši se z izjavami tipa “moj argument je althar”, saj nisi razpravljal niti z njim niti z menoj zagovarjajoč in podkrepljujoč njegove argumente. V resno debato priletiš s katergorično sodbo in subjektivno “kvalifikacijo” v enem ali dveh lakoničih stavkih in z “agrumenti” tipa “tu si falil; ti si picajzlar; moj argument so drugi (btw, ki so se potrudili, ti se hočeš pa le brez truda šlepati nanje!)” … Pravim ti, da ne delaj tega, vsaj pri meni ne. — Glej, drugače in drugje imaš čisto solidne komentarje, ki jih rad preberem, ampak ob moje resnejše zapise (za razliko od zajebantskih) se pa prosim ne obregaj na tak brezvezen način …

          • bednick

            Če po pravici povem, bi te rad videl, kakšen si………… kadar si hud.
            Ja, imaš prav.
            Včasih falim in ne vidim, da so drugi resno zapopadli.
            Zame kar preresno.
            Se opravičujem.
            Če bom še kdaj falil, me kar blokiraj, samo me prej opozori, da ne bom brezveze komentiral.

    • samotoje

      Ni tako neverjetno, dragi tasilo. Še enkrat sem pazljivo prebral celotno besedilo in pogledal kontekst rabe samostalnika dušebrižnik. Seveda imaš prav, ko gre za razlago osnovnega pomena. V tem kontekstu:” O priznanju genocida nad Armenci razmišljam zaradi histerične želje po priznanju Palestine, ki jo v zadnjem času uprizarjajo dušebrižniki v slovenskem parlamentu” pa avtorica uporabi pomen: nekdo, ki si jemlje pravico, da ve, kaj je dobro in prav za druge. Po mojem mnenju s tem ni nič narobe, ker je taka raba običajna.

      • bednick

        ….nekdo, ki si jemlje pravico, da ve, kaj je dobro in prav za druge.”
        —————————–
        Odlično!!!
        Nerad dam všečkota, ker mislim, da je to neke vrste podkupovanja.
        Ampak sem ti ga dal.

        • samotoje

          Glede na mojo veliko ljubezen do čokolade si jo še poceni odnesel. Čokolada ni poceni.

      • tasilo

        Dragi moj ptičič z ogromno šalco kofeta (ful simpatičen avatar!), danes sem v tej debati (če se ti ljubi, preberi celo) že enkrat napisal, da je Lučka verjetno iskala izraz “pravičniki”, ki bi ga lahko rabila natačno v tem kontekstu, kakršnega omenjaš: Pravičnik je takisto lahko “nekdo, ki si jemlje pravico, da ve, kaj je dobro in prav za druge”, še celo bolj od nekašnega “dušebrižnika”, mar ne? Ta “pravičnik” je tudi ravno tako dovolj posmehljiv in zajedljiv.

        Izraz “dušebrižnik” je tako specifičen in ima tako natančen pomen, da mu ne moramo kar poprek ali pak frivolno pripisovati pomena, kakor se komu zljubi ali kakor komu ustreza. Raba, da je dušebrižnik tisti, ki si jemlje pravico, da ve, kaj je dobro in prav za druge, ni ničkaj dosti običajna. Danes je prav zanimivo opazovati poskuse (nekateri so prav “wtf” božjastni in niti tu ne morejo brez komunistov in pobojev), kako kdo poskuša opravičiti in upravičiti Lučkin lapsus, kaj vse da “dušebrižnik” lahko pomeni in “kaj vse da je hotel pesnik s tem povedati” … Nehajmo se sprenevedati, ženska ga je polomila, no. Lapsus, spodrsljaj, kiks, feler, kakorkoli že rečeš … in upam, da je zgolj to, čeprav se ji večkrat zgodijo.

        Praviš, ni tako neverjetno. Če tako gledaš, potem je pa res že vse dovoljeno tudi intalektujalcem, ne zgolj šlosarjem in rovtarjem. Aja, in pisunom, ki “dušebrižniki” dostikrat zmotno rečejo učiteljem in šolnikom kar vse poprek. (Morda zato, ker so “tanti anni fa, v cajtih ka-und-ka” oz. cajtih črno-žolte monarhije včasih in predvsem na podeželju poučevali tudi kateheti in duhovniki?! Ampak to je že druga tema.

        • samotoje

          Malo sem pobrskal in našel dva primera rabe, ki ju navajam :

          Kot je zapisal književnik Krešo Butković
          v njihovem katalogu:Slikarska skupina MI, organizirana v društvu Komin iz
          Barbata na Rabu, se odreka ustaljenih norm slikarskih dušebrižnikov.

          Slovenija, dežela različnih pogledov,
          kjer ima vsak svoj prav. Tudi ob maturitetnem eseju, kjer je bil naslov “Samomor
          kot izhod iz kolesja sistema” se je vnela debata, kjer so se vanjo
          vključili celo dušebrižniki iz NIJZja in povedali svoje mnenje.

          Ali je tako prav ali ne, jezik gre svojo pot in tako je tudi dušebrižnik dobil malce slabšalno konotacijo.

          • tasilo

            Slovenija, dežela različnih pogledov, kjer ima vsak svoj prav. In ravno to marskidaj ni prav. Obstaja nekaj, čemur rečemo normativnost. Dandanes je očitno modno svoje neznanje, nepoznavanje, nevednost, neumevanje, preproščino, celo neomikanost in topoumnost … zaviti v “individualno razumevanje stvari”. In zato se dogaja, da kadar koga popraviš, vsakdo plane nazaj češ, kaj da imaš proti njemu. Včasih, ko so ljudje še imeli kaj manir, so se za opozorilo na napako zahvalili in popravili, Hvala, zmotil sem se, polomil sem ga, spodrsljaj, lapsus linguae, sem popravil. Dandanes pa vsakdo na žive in mrtve svojo napako brani, zagovarja, opravičuje in upravičuje z vsemi mogočimi in nemogočimi aGRumenti.

            Če mene vprašaš, so “slikarski dušebrižniki in tisti iz NIJZ” podobna neumnost kot Lučkina. Napačna ali sporna raba v javni besedi še ne pomeni, da je nekaj prav in smiselno, čeprav se želi marskikatera neumnost tako legitimizirati. Zdi se mi, in pogosto se zgodi, da se le nekaterim avtorjem kakšen izraz ‘jako dopade’ in ga pač po vsej sili ‘ponucajo’, čeprav sporno. (Seznam takih napak je vse daljši, vsak dan pa ga dopolnjujejo neomikani pisuni, politiki, piarovci, če o forumih in socialnih omrejih niti ne govorimo, skratka vsakdo, ki ima možnost kaj napisati ali blekniti v javni prostor.) Prav, narobe, pametno, neumno, modro, stupidno — komu mar, pomembno je “idividualno razumevanje stvari in pojmov”.

            Danes smo skratka ‘pogruntali’, da dušebrižnik lahko pomeni duhovnik, župnik; pravičik, pametnjakovič; tisti, ki soli pamet oz. ki si jemlje pravico, da ve, kaj je dobro in prav za druge; moralist, psiholog, psihiater; najbrž sem še kaj pozabil ali česa nisem odkril. Prevelik razpon pomenov in konotacij, za katere imamo boljše, primernejše in natančnejše izraze, ki gotovo niso tako sporni kot tale naš dušebrižnik. Tudi konotacije so vse od resnih prek šaljivih do žaljivih. Pravijo pa, da “preveč dobrega še skruhom ni dobro”.

            In potem srečaš znanca na cesti, Kam šibaš? Grem k dušebrižniku. Ti si pa misli, kar hočeš.

            PS: Ja sevede moramo govoriti tudi o dušebrižnici (karkoli že to pomeni), preden nam kakšen dušebrižnik (sic!) oponese politično nekorektnost in spolno diskriminacijo.

  • althar

    Odličen komentar! Socialisti vseh barv in gradacij trdote imajo velikanske probleme že z zaznavanjem, kaj šele s priznavanjem genocida, ker vedo, da večinoma lahko pridejo na oblast in se obdržijo tam le s pomočjo genocida.

    p.s.
    Ampak klovn Erjavec Palestine vseeno ne bo spravil skozi, ker ima pritlikavi udbomafijski boter premočne povezave z Izraelci.

    • luckyss

      Ni kriv Milanček ampak Mirček, ki se noče zameriti svojim predpostavljenim v upanju na službo v EU parlamentu ;))

      • Steiermark

        Saj čistilke vedno rabijo, naj bo malo potrpežljiv, pa bo dobil mesto, ki ga lahko tudi brez večjih naporov izvajal……

  • komar

    Levičarje opozarjam: komentirate lahko vse, samo priznanja palestine ne, ker Kućan je svoje povedal. On posluje z Izraelom, zato o palestini tišina!!!

  • bednick

    Reku eden:
    če ne bi bil Erjavc iz Naklga, bi ga poslal u 3PM.
    Ker sva soseda, ga ne bom, naj mu bo- zaenkrat.
    Mi drgač travo kosi.
    Ej, obvlada.

    • luckyss

      Njegova hčerka tudi “obvlada” ?!
      ;)

  • Roman Benedik

    Ne vidim povezave med Armenci in priznanjem Palestine

    • samotoje

      Očala si natakni.

  • tzt

    So Izraelci prišepnl pritlikavcu iz murgl, da se lahko razvejo vse rabote s havbicami in vojaško telekomunikacijsko opremo. Se še spomnimo kako je havbice ene parkrat razneslo. Nerodno bi bilo, da kovnesa Ehjavčeva naserje pred volitvami levakarje še bolj kot si zaslužijo. Milni mehurček po imenu “priznanje palestine” bo kmalu počil in se posušil.

  • Franjo Trojner

    Ideološko zavrti levičarji še Nemško govoreče manjšine v Sloveniji nočejo priznati, kaj šele, da bi ukvarjali z priznanjem Turškega genocida nad tam nekimi Armenci. Genocida nad SLOVENSKIM NARODOM, pa komunisteki nikoli ne bodo pripravljeni priznati, ker bi to priznanje pomenilo pisanje nove resnične zgodovine in umik vseh totalitarnih simbolov, kipov iz naših mest in vasi, pa tudi preimenovanje vsega, kar se še danes imenuje po vidnih predstavnikih bivšega totalitarnega komunističnega režima. Toti naši avtohtoni komunisteki so še vedno tako vroči, da z vsemi silami nasprotujejo sprejetju resolucije sveta EU, ki izenačuje in obsoja vse tri totalitarizme fašizem, komunizem in nacizem. Hm, zagrizene komunjare dobro vedo, da bi priznanje resolucije pomenilo takojšen konec za vso totalitarno komunistično navlako, ki so jo do dandanes z miniranjem lustracije in svojim vplivom/globoko državo uspeli zaščititi pred po njihovi zaslugi vse bolj krhko pravno državo in tudi par čudnih državnih proslav, ki z demokracijo nimajo nič skupnega bi bilo manj, mar ne?

    • Goran Hvala

      Itak…ko bodo po svetu vse knjige spremenil pol vam bom pa verjel…dokler pa se vasi amerosi trobijo drugace vam pa ne verjamem…simpl mar ne…

      • KIKI

        Poslušaj “glas Rusije”, poslušaj “glas Moskve”…poslušaj
        “glas Putina” in začni pakirat kufre!…In ne obračaj se sine!
        sicer boštudi ti bingljal iz Lovrovove riti kot naš klovn Erjavec!

        • Sale

          Govno zgazeno.siska zakon mamu vam ljubim.kristjan ne seri

      • Sale

        Če samo eno bombo vrzes v Slovenijo si lahko obtožen genocida.samo se deset nas se živi.evolucija gre svojo pot vas slovenceljnov in vaše kmečke zabitosti ne bo več amen

  • nevtrino

    Le vkup, le vkup, Slovenci, da ne bomo samo hlapci v lastni državi !
    Exodus Slovencev in genocid lahko preprečimo (omilimo) samo sami.
    Prvi korak je že to, da lahko vsak povsod po Sloveniji pove svojo plat zgodbe, brez strahu, zatiranja in sprenevedanja !

    • Goran Hvala

      Sej drgac po sloveniji je kar kul…sam na novi ne smes svojo plat povedat ker si brz komunist pa cefutar pa nevem kaj se…;-)…zanimivo kajne…pa taki demokrati..

  • tarantela

    Hitler je baje dejal, “saj tudi o genocidu oziroma poboju Armencev med prvo svetovno vojno nihče več ne govori.”
    He-he, pa je Hitler sploh vedel za obstoj Armencev, da je “baje dejal”?

    • Olga_10

      Saj ni bil kurji tat, faliran študent ali lumpenproletarc kot komunisti! Sicer te pa nevednost ne odrešuje odgovornosti za genocid! Genocid tudi nikoli ne zastara!

      • Goran Hvala

        A ni bil delavc?…a bos rekla da je bil hardcore diplomiranec..;-)…a to je nova izbrskala…

  • Olga_10

    Tako kot je Hitler rekel,da se o Armencih ne govori in upal, da ga ne bodo obsodili za zločine proti človeštvu, so tudi Milošević in Srbi govorili po končani moriji na Balkanu, da so upali, da ne bodo kaznovani, tako kot niso bili kaznovani komunisti za zločine na območju bivše države in za povojni genocid!
    Komunisti še danes želijo utišati resnico in ohranjati svojo mitologijo!
    Zato je treba GOVORITI o zlocinih in PREGANJATI VSE ZLOCINCE IN JIH KAZNOVATI, V OPOMIN IN SPOMIN PRIHODNJIM GENERACIJAM, da nikoli več ne zaidejo na pot zločina!

    • Burek Burecki

      Milosevicu niso nicesar dokazali niti ga niso obsodili so ga prej ubili ker te obtozbe niso drzale vode…

      • Sale

        Bravo Srbija je oproščena.zdaj bodo sodili hrvaški in Sloveniji najebal ste.gotofi ste podalpsko srbcki

    • Goran Hvala

      Kak ne….ce pa mi vsak dan pisete kako je treba neslovence pregnat pa postrelit pa na kole nabit itd….in potem napises da se kaj takega ne ponovi…bvahahahaha…

  • Burek Burecki

    Ta armenski genocid se je zgodil med vojno medtem ko se genocid nad palestinci izvaja v casu mira v obdobju kjer se lahko diplomatsko izognes vojni in pobijanju. To ni v interesu izraelskemu projektu ” veliki izrael” kateri naj bi segal vse do turcije, irana in saudske arabije….

    • Jan Kovalski

      Če kdo izvaja genocid nad Palestinci ga izvajata Hamas in Fatah, nikakor pa ne Izraelci. V Izraelu med drugim živi 25% Arabcev, ki ne odobravajo terorizma Hamasa in Fataha in se tudi ne želijo preseliti v arabski svet. V programu Hamasa je samo Velika Palestina na celotnem področju Izraela, torej z izbrisom Izraela z zemljevida.

      • samotoje

        Saj je tale burek oz. falafel verjetno kje kaj bral o vsem skupaj, ampak branje velikih črk je počasno in naporno, potem pa je vse skupaj pomešano v mineštro.

  • Sredina

    Eno se je ukvarjat z zgodovino, kot so to naredili na Nizozemskem, enkrat in to zaključili, drugi pa je ljudi dan za dnem posiljevat z enimi in istimi temami, ki nimajo popolnoma nobenega drugega namena, kot ideološki boj..

    • Vlado77

      Če bi naši komunisti to priznali že 20 let nazaj bi bila zgodba zaključena – se vam ne zdi. So pa skurili vse ( skoraj) vse arhive – in mnogi , danes brez sramu pošiljajo vsakega ,ki kritizira to v hude jame- celo na TV in si jim nič ne zgodi.

  • Get Smart

    To so komandanti JOSEPH BROZ TITOVE jugokomunistične bande “”v Sloveniji””,
    razumemo?
    ne slovenski, ker pač niso nje, ampak V SLOVENIJI:
    1.) Šaranović Milovan: komandant prve operativne cone (Dolenjska); načelnik glavnega štaba

    2.) Jovanović Zdravko: načelnik štaba druge operativne cone (Notranjska )

    3.) Tonasković Rajko: načelnik štaba Gubčeve brigade; komandant 15. divizije; komandant 7.
    Korpusa

    3.) Kilibarda Mile: načelnik štaba 14. divizije; komandant 4. operativne cone (Štajerska);
    namestnik komandanta 7. korpusa; načelnik štaba 7. korpusa

    4.) Dapčević Milutin: načelnik štaba 3. operativne cone (Alpska), načelnik štaba 9.
    korpusa, vodja operativnega odseka pri 9. korpusu

    5.) Popivoda Pero: načelnik štaba Tomšičeve brigade; komandant 2. operativne cone
    (Gorenjska); načelnik štaba 14. divizije; komandant 15. divizije; komandant 31. divizije;
    komandant 7. korpusa, nato poslan v vrhovni štab.

    7.) Jevtić Predrag – Dragan: namestnik komandanta Gubčeve brigade;
    komandant 3. bataljona Šercerjeve brigade; namestnik komandanta 1. operativne cone
    (Dolenjska); komandant 15. Divizije

    8.) Božović Radomir – Raco: načelnik štaba 15. divizije, namestnik komandanta 2. bataljona
    Tomšičeve brigade; komandant 2. bataljona Tomšičeve brigade; komandant 12. brigade;
    namestnik komandanta 15. divizije; namestnik komandanta 15. Divizije

    9.) Ignjatović Radojica – Grujica: načelnik štaba Bazoviške brigade; načelnik štaba 30.
    divizije

    10.) Brajović Petar – Pero: načelnik štaba Gubčeve brigade; komandant 2. bataljona Gubčeve
    brigade; komandant 15. divizije; komandant 18. divizije; načelnik štaba 18. divizije;
    komandant 18. divizije; načelnik štaba 4. operativne cone (Štajerska)

    11.) Došenović Mičo: načelnik štaba 14. Divizije

    12.) Vojnović Aleksandar – Vojin: načelnik štaba 18. divizije;
    namestnik komandanta 15. divizije, komandant 3. bataljona Ljubljanske brigade

    13.) Čubrić Mile: načelnik štaba 18. divizije, komandant 2. Bataljona Gubčeve brigade;
    namestnik komandanta Gubčeve brigade; namestnik komandanta 18. divizije; namestnik
    komandanta 18. divizije; komandant 9. brigade, komandant posebne oficirske šole.

    14.) Marjanović Ratko: komandant Gradnikove brigade, komandant Bazoviške brigade;
    komandant 9. brigade, načelnik štaba Ljubljanske brigade, namestnik komandanta Gradnikove
    brigade, major splošne vojaške partizanske bolnišnice Franje, kapetan v 31. Diviziji

    15.) Šorović Danilo: komandant Gradnikove brigade, član operativnega odseka 9. Korpusa

    16.) Vidačić Nikola: načelnik štaba 2. Soške brigade; načelnik štaba 30. divizije;
    komandant Bazoviške brigade, načelnik štaba Bazoviške brigade

    17.) Marjanović Aleksandar – Leko: komandant Levstikove brigade, komandant 2. bataljona
    Gubčeve brigade; namestnik političnega komisarja 15. divizije,

    18.) Djukić Drago: načelnik štaba 3. bataljona Bazoviške brigade, komandant čete 3.
    bataljona Bazoviške brigade

    19.) Vukadinović Dušan: načelnik štaba Gradnikove brigade; komandant Vojkove brigade;
    politični komisar 1. bataljona Gradnikove brigade.

    20.) Knežević Vladimir – Volodja: komandant l. Soške brigade; komandant 17. brigade Simona
    Gregorčiča, politični komisar 2. čete 3. bataljona Tomšičeve brigade; politični komisar 1.
    bataljona Tomšičeve brigade; prvi komandant Novega Mesta.

    21.) Jovanović Svetolik – Mito: namestnik komandanta Gradnikove brigade; bil je
    spremljevalec Šaranovič Milana.

    22.) Vuković Džordže: politični komisar Kozjanskega odreda

    23.) Popović Vuko: komandant 2. bataljona Gregorčičeve brigade, komandir
    minersko-sabotažne čete v Goriških Brdih

    24.) Srdić Simon: komandant 2. bataljona Prekmurske brigade

    25.) Vučinić Djoko: namestnik komandanta 2. bataljona Tomšičeve brigade

    26.) Radulović Branko: politični komisar 2. bataljona Gubčeve brigade; politični komisar
    3. bataljona Gubčeve brigade; politični komisar Gubčeve brigade; namestnik. politkomisarja
    1. Kokrškega bataljona; namestnik komandanta Kokrškega 3. bataljona; komandant 3.
    bataljona Kokrškega odreda

    27.) Kubić Nikola: v Šercerjevo brigado je prišel za bataljonskega in četnega starešino;
    bil je gojenec posebne oficirske šole pri vrhovnem štabu NOV in POJ

    28.) Beslać Mirko: isto kot Kubič Nikola.

    29.) Dedejić Boško – Pope: komandant 3. bataljona Bazoviške brigade; namestnik komandanta
    3. bataljona Bazoviške brigade; namestnik komandanta Bazoviške brigade, komandant
    Bazoviške brigade, bil je tudi spremljevalec Šaronović Milana.

    30.) Vukša Jovo: načelnik štaba Štajerske brigade

    31.) Perović Radoje: načelnik štaba 3. Soške brigade, namestnik komandanta 12. brigade;
    načelnik štaba 12. brigade, načelnik štaba Bazoviške brigade

    32.) Badovinac Ilija: namestnik komandanta Šlandrove brigade; namestnik komandanta
    Štajerske brigade, komandant 1. bataljona Šercerjeve brigade

    33.) Alfirević Petar – Pero: namestnik komisarja Vojkove brigade; namestnik komisarja
    Prešernove brigade

    34.) Karapadža Branko: komandant Prešernove brigade; namestnik politkomisarja 31. Divizije

    35.) Latinović Djuro: komandant štaba l. bataljona Gradnikove brigade, komandant bataljona
    v 31. Diviziji

    36.) Vojnović Milan: namestnik komandanta Gubčeve brigade

    37.) Dukić Mirko: načelnik štaba Vojkove brigade; namestnik komandanta Vojkove brigade,
    operativni oficir 31. Divizije

    38.) Nenezić Ljubo: komandant 2. bataljona Gregorčičeve brigade, načelnik štaba Vojkove
    brigade, vodilni funkcionar v tolminskem vojnem področju, načelnik štaba Kosovelove
    brigade, vodja inženirskega oddelka pri 9. Korpusu

    39.) Gliša Radomir – Raco: komandant Ljubljanske brigade, komandant Bazoviške brigade;
    komandant 30. divizije; načelnik štaba 18. divizije

    40.) Arso Jovanović: načelnik vrhovnega štaba Jugoslovanske partizanske vojske. Prišel v
    Slovenijo po ukazu Tita, z namenom da razporedi srbske in črnogorske poveljnike na
    najvišje položaje v vseh slovenskih partizanskih enotah

    41.) Vukčević Vaso: načelnik štaba Bazoviške brigade; operativni oficir v Bazoviški
    brigadi.

    42.) Isaković Radoslav: načelnik štaba Bazoviške brigade; operativni oficir v Bazoviški
    brigadi, načelnik štaba Kosovelove brigade, komandant 2. bataljona Kosovelove brigade,
    politični komisar 3. bataljona Kosovelove brigade

    43.) Ibraimović Ibro: komandant Bazoviške brigade; komandant 2. bataljona Gradnikove
    brigade.

    44.) Jovanović Milan: namestnik komandanta Bazoviške brigade; komandant l. bataljona
    Bazoviške brigade .

    45.) Dabanović Mitar: namestnik komandanta Bazoviške brigade; komandant 1. bataljona
    Bazoviške brigade.

    46.) Ignjatović Anatolij: namestnik komandanta Bazoviške brigade; komandant 2. bataljona
    Bazoviške brigade; namestnik komandanta 2. bataljona Bazoviške brigade.

    47.) Popović Svetislav: pomočnik politkomisarja Bazoviške brigade; namestnik političnega
    komisarja Gregorčičeve brigade,komandant 4. bataljona Bazoviške brigade; sekretar SKOJ-a.
    48.) Djuričić Vidok: komandant komandnega mesta Sežane.

    49.) Dženadija Sreten: komandant 2. bataljona Bazoviške brigade, komandant Bazoviške
    brigade

    50.) Raisović Boris: komandant 2. bataljona Bazoviške brigade; komandant štaba 2.
    bataljona Bazoviške brigade.

    51.) Mijić Dušan: komandant 3. bataljona Bazoviške brigade.

    52.) Terzić Bogdan: komandant 3. bataljona Bazoviške brigade.

    53.) Pavlović Velislav: namestnik komandanta 1. bataljona Bazoviške brigade.

    54.) Ataklilović Džuvad: načelnik štaba 2. bataljona Bazoviške brigade.

    55.) Viktorović Mihael: komandant 1. čete 2. bataljona Bazoviške brigade.
    56.) Nikolajević Bruno: komandant 2. čete Bazoviške brigade.

    57.) Filipović Aleksej: komandant 3. čete 2. bataljona Bazoviške brigade.
    58.) Kajunović Nazar: komandant 4. čete 2. bataljona Bazoviške brigade.

    59.) Jukić Drago: načelnik štaba 3. bataljona.

    60.) Zurić Rastimir: operativni oficir v Bazoviški brigadi.

    61.) Armić Zdenka Kidrič: šef VOS-a za Slovenijo.

    62.) Vukčević Blažo: šef operativnega odseka Gradnikove brigade, član štaba Goriške
    divizije, operativni oficir Goriške divizije

    63.) Peraić Vladimir – Planin: komandant 1. Kokrškega bataljona; namestnik komandanta 2.
    Kokrškega bataljona; komandant 1. bataljona Kokrškega odreda

    64.) Božić Lazo – Vuk: komandant 2. bataljona 15. brigade; komandant 1. bataljona 15.
    brigade; načelnik štaba Šlandrove brigade

    65.) Džordžević Branko – Jure: politkomisar 2. bataljona Kokrškega bataljona, komandant 1.
    bataljona Kosovelove brigade, politični komisar 4. manevrskega bataljona Gorenjskega
    odreda

    66.) Bratković Peter – Zvonko: politkomisar 2. bataljona Kokrškega odreda; politkomisar 2.
    Kokrškega odreda

    67.) Ulepić Zdenko: načelnik oddelka odseka za zveze 3. operativne cone, načelnik oddelka
    za zveze pri 9. korpusu
    68.) Čakarević Milenko: komandant zaščitnega bataljona 15. divizije, komisar srbske čete v
    Bazoviški brigadi, komandant l. bataljona 15. brigade

    69.) Miljković Vlastimir: načelnik štaba 1. Soške brigade, načelnik štaba 17. Gregorčičeve
    brigade

    70.) Djurovič Milovan: sanitetni referent 4. bataljona Gregorčičeve brigade
    71.) Šantić Sreten: vodja odseka za zveze pri štabu Goriške divizije, načelnik štaba 3.
    bataljona Bazoviške brigade, komandant podoficirske šole 30. divizije

    72.) Šeferović Branko: politični funkcionar Jeseniško-bohinjskega odreda in Kosovelove
    brigade

    73.) Radusinović Blagota: član štaba Goriške divizije, vodja geodetskega odseka pri 9.
    korpusu, oficir šole 31. divizije, član operativnega odseka 9. korpusa

    74.) Djenadije Sretan: komandant bataljona 17. brigade

    75.) Jauković Svetomir: komandant bolnišnice 30. divizije

    76.) Gojković Dušan: politični komisar minerskega voda Ljubljanske brigade

    77.) Radulović Slobodan: komandant 3. bataljona Ljubljanske brigade

    78.) Bošković Filip: načelnik štaba 1. bataljona Bazoviške brigade, komandant zaščitne
    čete Goriške divizije, član štaba Goriške divizije

    79.) Rajković Bogdan: načelnik VOS-a 31. divizije

    80.) Arandjelović Žarko: glavni inštruktor oficirske šole pri 9. korpusu in nato pri
    glavnem štabu NOV in POS

    81.) Lalić Ibro: komandant 1. bataljona Gregorčičeve brigade, komandant 2. bataljona
    Gregorčičeve brigade, komandant 3. bataljona Gregorčičeve brigade

    82.) Munjica Dragoljub: komandant 1. bataljona Gregorčičeve brigade, komandant 3.
    bataljona Gregorčičeve brigade

    83.) Hadjević Daut: namestnik političnega komisarja 2. bataljona Gregorčičeve brigade

    84.) Pejanović Savo: namestnik političnega komisarja 2. bataljona Gregorčičeve brigade

    85.) Vasić Ivan – Jovo: politični komisar 1. bataljona Gregorčičeve brigade, politični
    komisar 2. bataljona Gregorčičeve brigade

    86.) Nilević Branko: namestnik političnega komisarja 1. bataljona Gregorčičeve brigade

    87.) Hajduković Blažo: politični komisar 1. bataljona Gregorčičeve brigade

    88.) Džukić Nikola: načelnik štaba Gregorčičeve brigade

    89.) Ilić Sreten: načelnik štaba 17. Gregorčičeve brigade, predavatelj v podoficirski šoli
    9. korpusa in 7. korpusa, vojaški inštruktor Kosovelove brigade, namestnik komandanta 4.
    bataljona Kosovelove brigade, operativni oficir Južnoprimorskega odreda, inštruktor
    podoficirske šole 30. divizije in 9. korpusa

    90.) Stanić Jovo: namestnik komandanta 3. bataljona Kosovelove brigade, komandant 3.
    bataljona Kosovelove brigade, namestnik komandanta Kosovelove brigade, komandant
    Gregorčičeve brigade

    91.) Sladić Marko: član štaba Goriške divizije, oficir šole 31. divizije

    92.) Ljubić Bogomir: vodja poučevanja pehotnega oddelka 31. divizije.
    93.) Kolerac Lazar: komandant podoficirske šole 31. divizije komandant podoficirske šole v
    9. korpusu

    94.) Gerdović Leopold: komandant Levstikove brigade

    95.) Bogojević Milorad: sanitetni referent 2. Soške brigade in 18. Bazoviške brigade

    96.) Nikolić Ljubo: član vojnega sveta v Šercerjevi brigadi

    97.) Ilić Gavrilo: član vojnega sveta v Šercerjevi brigade

    98.) Ševa Zija: član vojnega sveta v Šercerjevi brigade

    99.) Kujundžić Ludvik: član vojnega sveta v Šercerjevi brigadi

    100.) Kurt Hunzija: član vojnega sveta v Šercerjevi brigade

    101.) Popović Drago: komandant 2. bataljona Ljubljanske brigade, namestnik komandanta 2.
    bataljona Ljubljanske brigade, komandant 4. bataljona Ljubljanske brigade

    102.) Ljubić Vojislav: član štaba 31. Divizije

    103.) Vrleta Krulj: član sodišča Gradnikove brigade

    104.) Milačić Mojsije: komandant 2. bataljona Ljubljanske brigade, namestnik komandanta 3.
    bataljona Ljubljanske brigade

    105.) Stojanović Miladin: komandant 1. bataljona Bazoviške brigade, namestnik komandanta
    1. bataljona Bazoviške brigade, namestnik komandanta Kosovelove brigade, komandant
    Kosovelove brigade, komandant bataljona Gregorčičeve brigade

    106.) Prole Jovo: namestnik komandanta Kosovelove brigade

    107.) Dević Jovan: načelnik štaba Kosovelove brigade, referent za zveze v Kosovelovi
    brigade

    108.) Knežević Mihajlo: komandant 1. bataljona Kosovelove brigade, namestnik komandanta 1.
    bataljona Kosovelove brigade

    109.) Pećanac Dragoljub – Drago: komandant 1. bataljona Ljubljanske brigade

    110.) Vlajšević Dušan: namestnik komandanta 2. bataljona Kosovelove brigade, komandant 2.
    bataljona Kosovelove brigade

    111.) Dženadije Sreten: namestnik komandanta Gregorčičeve brigade, komandant Gregorčičeve
    brigade
    112.) Zorić Lazo: komandant bataljona v 31. Diviziji

    113.) Knežević Gojko: komandant bataljona v 31. Diviziji

    114.) Bajraktarević Ibro: politični komisar 1. bataljona Ljubljanske brigade, politični
    komisar 2. bataljona Ljubljanske brigade, namestnik političnega komisarja
    Ljubljanske brigade

    115.) Malešević Dušan: komandant šolskega taborišča 9. Korpusa

    116.) Prodanović Jaša: politični komisar 2. bataljona Kosovelove brigade, politični
    komisar 3. bataljona Kosovelove brigade

    117.) Matinović Andrija: politični komisar Kosovelove brigade

    118.) Karadžić Miloš: politični komisar 3. bataljona Kosovelove brigade, bataljonski
    vojaški inštruktor, komandant težke čete, komandant bataljona, operativni oficir
    Kosovelove brigade

    119.) Jovović Ilija: namestnik komandanta 2. bataljona Gregorčičeve brigade, komandant 2.
    bataljona Gregorčičeve brigade, komandant 1. bataljona Gregorčičeve brigade, komandant 3.
    bataljona Gregorčičeve brigade

    120.) Popović Džuro: namestnik političnega komisarja Gregorčičeve brigade

    121.) Kusovac Blaž: namestnik političnega komisarja 2. bataljona Ljubljanske brigade.

    122.) Djukić Nikola: sanitetni referent 1. Soške brigade, načelnik štaba Kosovelove
    brigade, načelnik štaba 30. Divizije

    123.) Klajn Vladislav: sanitetni referent Goriške divizije

    124.) Miljašević Vaso: komandant podoficirske šole 31. divizije125.) Rajčević Mitar: član
    štaba 30. divizije, vodja poučevanja minerskega oddelka 31. Divizije

    126.) Muzlović Stanko: pomočnik političnega komisarja Bazoviške brigade

    127.) Radulović Dušan: namestnik komandanta 1. bataljona Bazoviške brigade

    128.) Vitković Ljubo

    129.) Popović Gregorij

    130.) Gošević Radislav: komandant 4. bataljona Loške brigade, komandant 3. bataljona Loške
    brigade

    131.) Knežević Milenko: operativni oficir Loške brigade, komandant Bračičeve brigade

    132.) Rakić Miodrag: operativni oficir Loške brigade

    133.) Tiodorović Budimir: politični komisar 5. bataljona 1. brigade VDV

    134.) Jukić Ante – Mato: načelnik štaba 3. VDV brigade, komandant Jelovške čete
    Cankarjevega bataljona

  • Get Smart

    Temu pravimo?
    Kaj pa stoji nasproti “kulturi življenja”?

    KULTURA SMRTI = KOMINTERNISTIČNO oziroma tukaj predvsem
    MURGL SRBO RVACKO … skratka JUGOKOMUNISTIČNO pasjejebstvo pedrstvo pedofilstvo
    detomorilstvo uničevanje UMOR ropanje LAŽ blatenje ljudi NORČEVANJE
    sviranje kurtzu, prodajanje magle
    skratka PARAZITIRANJE na ljudeh …

    feminizem kretinizem drkalizem pasjejebizem vegizem socializem itd. = KOMUNIZEM
    tukaj MURGL JUGOKOMUNIZEM
    globalno pa kaviržido KOMINTERNIZEM in njegov MUSLIćKULTI itd. SERBUSIZEM,
    je
    AGITROPAGANDA KOMINTERNE = pranje možgančkov, laž, zavajanje …

    SMC SD DeSUS Levi LDS ZARES PS Bratuška Sholtes ŠARAC …

    vse to je KOMUNISTIČNA JUGOSLAVIJA,
    delajo za MURGL JUGOKOMUNISTIČNO JUGOSLAVIJO.

    »Po njihovih delih jih boste prepoznali. In spoznali boste Resnico in Resnica vas bo
    osvobodila.«

  • Get Smart

    Kaj pomeni pojem POLITIKA (gr).?
    POLITIKA je SKRB, je delo za POLIS = POLITEJO = DRŽAVO.
    SLOVENSKA politika je SKRB ZA SLOVENSKI POLIS = POLITEJO = DRŽAVO,
    seveda na slovenski način, torej z značilnimi SLOVENSKIMI deli, navadami, običaji in
    vrednotami.
    Naprimer SDS = Slovenska demokratska stranka, izvaja SLOVENSKO POLITIKO,
    dela ZA SLOVENIJO,
    ker tako z besedo kot z vsemi ostalimi deli sledi PRASTARIM SLOVENSKIM VREDNOTAM:
    poštenost,
    pravičnost,
    resnicoljubnost,
    prijateljstvo do ljudi,
    domoljubnost,
    rodoljubnost,
    svobodoljubnost
    in kar je še svetovno znanih SLOVENSKIH ZNAČILNOSTI in odlik, ki smo jih
    SLOVENCI podarili svetu..
    Govorimo skratka o KULTURI ŽIVLJENJA.

  • Jan Kovalski

    Ampak nekaj pa je včeraj v Studiu City, Marcel Štefančič le (nehote) zadel v “sredo tarče”, pravijo, da tudi slepa kura včasih najde zrno. Potem, ko mu je Tonin (NSi) razložil politiko stranke in rezultat kofetkanja z vodji drugih strank (da so z vsemi našli skupne točke) je Marcel ugotovil:
    “Z vsemi ste našli skupne točke, a to pomeni, da bi z vsemi šli v koalicijo? To bi pomenilo konec demokracije”
    A je tudi Edvard Kocbek nekoč kofetkal s komunisti? Rezultat poznamo!

  • rubec

    Palestinci so naši frendi. Na njihovih ledenikih so naši skakalci pred letošnjo Olimpiado dokaj poceni trenirali in rezultat ni izostal.

    • Vlado77

      Oprosti ledenikih Palestina ? Ne razumem

      • rubec

        Tudi jaz ne razumem. Oprosti tudi z moje strani.

  • Vlado77

    Popolnoma se strinjam s člankom. Bravo Lucija . Všeč mi je , da reče bobu bob in ne filozofira kot neki levaki. Zakaj nismo sprejeli resolucije EU? Ni opravičila- Je samo ena razlaga in to je ,da so mnogi še vedno prepričani komunisti in zagovarjajo povojne poboje brez sodišč. Pa ni šlo le za usmrtitve temveč celo za zverinska mučenja nedolžnih PO VOJNI ! In to celo s prevaro, da naj pridejo domov in nič se jim ne bo zgodilo. Armenci so grozna zgodba , če pomisliš da so ubijali vse vprek of otrok nosečnic in starcev- Pri nas ni bilo drugače. To , da Erdogan skače in se jezi pomeni le eno , da se strinja s genocidom Armencev. Sploh ne vem zakaj se z njim pogaja Merkel. ZDA pa bi morala pritisniti na Erdogana. Ataturk je bil bistveno bolj evropski . Torej Nizozemci so priznali genocid v parlamentu in nihče jim ne teži , da se ukvarjajo s preteklostjo in ne sedanjostjo. Saj bi pri nas sprejeli resolucijo EU v enem dnevu . Eno samo glasovanje. Sploh ne vidim težav , če bi bila volja .Pa je ni , ker so med nami še taki ,ki to opravičujejo.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!