Ruski patriarh Kiril l. in koprski škof Jurij Bizjak v dveh naslovih, ki nas morata skrbeti!

Datum:

Te dni je mogoče v medijih prebrati dve, na prvi pogled nepovezani novici. Njuna stična točka je poročanje o izjavah vrhovnih cerkvenih dostojanstvenikov v Rusiji in pri nas.

Na strani Radia Ognjišče najdemo zapis “Škof Bizjak: Arbitraža v Vatikanu le bežno omenjena. Vprašanje se umetno goji za nabiranje političnih točk”, tednik Družina pa piše, da “Ruski patriarh pozdravlja vnovično izvolitev Putina”.

Stehtajmo besede dveh voditeljev kristjanov!
Ruski pravoslavni patriarh Kiril I.:

“Ruski pravoslavni patriarh Kiril I. je pozdravil vnovično izvolitev Vladimirja Putina za predsednika države. ‘Vaša prepričljiva zmaga na odprtih in poštenih volitvah ter visoka volilna udeležba kažeta edinost Vaših Rusov, ki pripadajo različnim narodnostim in veroizpovedim ter družbenim in starostnim skupinam in imajo celo različna politična prepričanja, je cerkveni voditelj poudaril v včerajšnjem voščilu znova izvoljenemu predsedniku države.’
Kiril I. v pismu pohvali Putinovo ‘vizijo Rusije kot mirne in resnično suverene države’, ki ljudem zagotavlja pravice in svoboščine ter spodbuja moralne in kulturne vrednote. Obenem je 65-letnemu državnemu voditelju zaželel zdravja in moči za “uresničitev načrtov, ki jih naš narod v tako veliki meri podpira”. Voščilo se zaključi z željo “v imenu ruske pravoslavne Cerkve: še na mnoga in uspešna leta!” … Pravoslavna Cerkev je v preteklih letih večkrat izrekla pohvale Putinovi politiki,«
 o nedavnih  dogodkih v Rusiji in odzivih cerkvenega vrha poroča Družina.

Koprski škof Jurij Bizjak
“Koprski škof Jurij Bizjak je ob obisku ad limina v Rimu oddal približno 100 strani dolgo poročilo o svoji škofiji. V njej je preureditev župnij le omenjena. To bo namreč predmet naslednjega obiska, saj poročilo obsega podatke do konca leta 2016. Za naš radio je povedal, da so arbitražno razsodbo v Vatikanu le omenili, po njegovem mnenju pa se to vprašanje v obeh državah skoraj umetno goji le za nabiranje političnih točk. Papeža Frančiška je označil za trdnega in mirnega. O radijskem misijonu pa je dejal, da je kot sol in kvas. Prepričan je, da ga posluša več ljudi, kot si mislimo.”

“Vsak je najbrž precej podobno povedal o svoji škofiji. Tako, da kakšnih posebnosti ni. Vsekakor sem omenil, da imamo dosti majhnih župnij in da ima vsak naš župnik po več župnij. Mimo tega jasno nismo mogli iti, prav tako ne mimo tega, da so te majhne župnije v marsikaterem pogledu nekoliko siromašne,” je dejal koprski škof Jurij Bizjak.

O arbitraži pa je dejal, da so odzivi ljudi na terenu zelo mirni. “Ljudi ta vprašanja ne motijo. Nisem slišal dveh ljudi tukaj na koprskem, da bi bila zaradi tega vprašanja v sporu. Ljudje gredo sem in tja, čez mejo. Vidim, da se to vprašanje skoraj umetno goji za nabiranje političnih točk.” Sicer pa po besedah koprskega škofa Cerkev spoštuje državne meje. Če se državne meje spremenijo, škofija sledi temu premiku. Glavna pridobitev koprske škofije je izhod na morje. “Tukaj smo precej pridobili, dosti več zaliva, več vode, več rib. To vprašanje je bilo v Vatikanu le mimogrede omenjeno na državnem tajništvu. Zanimali so jih stiki s hrvaškimi škofi. Omenili so lansko srečanje Hrvatov in Slovencev v Stični,” sklene poročanje o vtisih koprskega škofa po obisku “ad limina” v Vatikanu Radio Ognjišče.

Česa ne razumeta koprski škof in ruski patriarh?
Vzhodni razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del, je še danes velika rana Kristusove Cerkve. Leto 1054, ko sta papež Leon IX. in patriarh Mihael I. izobčila drug drugega, predstavlja začetek vse večjega oddaljevanja. Rim in Bizanc sta se oddaljila po črki in po duhu. K temu spada tudi odnos med svetno in Cerkveno oblastjo, ki na Vzhodu ohranja teokratski značaj tudi še potem, ko Zahod zaradi vmešavanja v notranje zadeve Cerkve uveljavi načelo, da je Boga treba bolj poslušati kot ljudi, kar je veljalo tudi za kraje in cesarje. Tako lahko nekoliko bolje razumemo ruskega patriarha in pravoslavno Cerkev, ki se v Rusiji klanja navadnemu agentu KGB, kakršen je v svojem bistvu ostal Vladimir Putin. Ruska pravoslavna Cerkev praktično sploh ni protestirala proti ruski aneksiji Krima in ekspanzionistični vojni, ki jo nad Ukrajino že več let nezakonito izvaja Rusija.  Tam je vsak meter na novo pridobljene “svete ruske zemlje” vreden več kot si to predstavljamo zahodnjaki.  Pri tem so Rusom Hrvatje gotovo veliko bolj podobni kakor pa brezbrižni Slovenci.

Na Zahodu, kjer je zavest, da je treba Boga bolj poslušati kot ljudi, bolj živa kot na Vzhodu, pa moramo v luči tega spoznanja še bolj kritično presojati izjave, ki jih dajejo naši škofje. Njihova avtoriteta in odgovornost sta nesporno veliki. Kar v zapisu in izjavah škofa Jurija Bizjaka o obisku škofov v Vatikanu bode v oči, je njegov odnos do slovenske meje s Hrvaško, posebej še na morju. Vsi vemo, da Slovenija ni dobila ozemeljskega stika z odprtim morjem, služnostni izhod v mednarodne vode pa tako ali tako omogoča že mednarodno pravo. Praktično to pomeni, da Hrvaška ali katerakoli druga država nima pristojnosti, da bi Slovenijo ali kogarkoli drugega omejevala pri dostopu do mednarodnih voda. Tega koprski škof očitno ne ve, kar pa predstavlja določen problem. Ker  službeno večino časa preživim v Kopru, govori škof Bizjak očitno tudi v mojem imenu.

Takšnih izjav seveda ne podpiram in imam z arbitražno odločitvijo velik problem. Tudi s tem, da predstavnik Katoliške Cerkve v mojem imenu požegna izgubo slovenskih vasi in ljudi ob Dragonji, češ da se škofija prilagodi novim mejam. Škofa Bizjaka pozivam, naj si prebere izjave hrvaških škofov. Ko bo to storil, mu kaj takega nikoli več ne bo prišlo na misel. Tudi izjava, da smo “precej pridobili, dosti več zaliva, več vode, več rib”, je v bistvu skregana z resnico, in škofa pozivam, da se v imenu vseh tistih, ki jih je zlohotna levičarska politika prepustila Hrvaški, opraviči. Vsem nam, ki nismo zaklenjenih glav in zato ne pristajamo na vedno bolj skrčene meje Slomškove, Halasove, Baragove, Terčeljeve in Krašnove Slovenije!

Cerkev je med pol stoletja trajajočim boljševiškim terorjem odigrala odločilno vlogo za ohranitev slovenstva. Od sodobnih predstavnikov Katoliške cerkve ne pričakujem nič manjše pričevanje, kakor je bilo svetniškega škofa Vovka!

In  če začnemo v Kopru, bo naš prvi korak končanje skrunitev in ponovni blagoslov jame Svetega Socerba, naše edine podzemne cerkve, ki bo odličen prostor za novo romarsko središče Slovencev, Hrvatov in Italijanov. Pri tem koprski katoličani pričakujemo vso pastirsko pomoč škofa Jurija Bizjaka.

Franci Donko

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...