Še dva razloga, zakaj Klemenčič ne more postati komisar za človekove pravice EU

Datum:

Implementacija ali bolj po slovensko prenos evropskega pravnega reda v nacionalno zakonodajo, je načeloma precej enostavno delo vsakega ministra, tudi Klemenčiča. Ko na nivoju EU sprejmejo določeno »direktivo«, kot temu učeno rečejo, nastopi določeno časovno obdobje, ko morajo vse države članice EU to preprosto prenesti v svoj pravni red, točneje povedano, vsebino direktiv morajo poenostavljeno povedano »prepisati« v nacionalne zakone. Kar se tiče postopka v Državnem zboru RS je običajno precej enostaven. Čim Vlada RS zapiše, da gre pri noveli zakona za prenos direktiv v naš pravni red, je postopek precej enostaven. Načeloma temu ne nasprotuje niti opozicija, zato govorim o precej enostavnem delu ministrov. Če država članica EU v določenem roku tega ne opravi, jo čaka tožba pred Sodiščem EU in običajno tudi kazen.

Direktiva 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu je bila sprejeta 3. aprila 2014, države članice pa so imele čas do 22. maja 2017, da jo prenesejo v svoj pravni red. Direktiva je namenjena čezmejnim zahtevam za vse preiskovalne ukrepe med državami članicami, torej za vse oblike čezmejnega pridobivanja dokazov v EU in za vsa kazniva dejanja. No, rok za njen prenos v naš pravni red je torej potekel 22. maja 2017 – minister Klemenčič pa nič.

Z nepravočasnim prenosom je postavljeno pod vprašaj celotno slovensko sodelovanje v čezmejnem pravosodnem sodelovanju. Če pomislimo na kazniva dejanja s področja terorizma ali kazniva dejanja s področja finančne in bančne kriminalitete, lahko zaključimo, da je zato Slovenija otok znotraj EU, ki na tem področju ne more sodelovati z drugimi državami članicami EU.

Direktiva za žrtve kaznivih dejanj bi morala biti prenesena v slovenski pravni red, Klemenčič pa nič
Komisija EU lahko zoper Slovenijo že sproži postopke pred Sodiščem EU, ki lahko Sloveniji naloži plačilo kazni. Za prenos direktive je bilo tri in pol leta časa, pa se ni zgodilo nič. Direktiva 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj bi morala biti prenesena v slovenski pravni red do 16. novembra 2015. Direktiva uvaja vrsto dodatnih pravic za žrtve kaznivih dejanj. Tudi ta direktiva ni prenesena v naš pravni red – minister Klemenčič pa nič.

To postavlja žrtve kaznivih dejanj v položaj, kjer bi se lahko teoretično sklicevale na direktivo pred slovenskimi organi pregona in pravosodnimi organi. S tem se zadevne organe postavlja v situacijo, kjer bodo morali diskrecijsko (brez zakonske podlage in kot kršitev načela enakosti) odločati o priznavanju teh pravic. Seveda pod pogojem, da žrtev direktivo sploh pozna. V večini primerov gre šteti, da verjetno žrtve kaznivih dejanj (brez izrecne zakonske podlage in prenosa direktive v slovenski pravni red) svojih pravic sploh ne bodo poznale niti jih bodo na te pravice opozorili pristojni organi.

Komisija EU lahko zoper Slovenijo tudi v tem primeru sproži postopke pred Sodiščem EU, ki Sloveniji lahko naloži plačilo kazni. Za prenos direktive je bilo tri in pol leta časa, pa se ni zgodilo nič. Odgovornost za nastalo situacijo je izključno na strani ministra Klemenčiča, ki želi postati komisar za človekove pravice EU. Upam in pričakujem, da bodo odločevalci o njegovi kandidaturi pravočasno izvedeli tudi to.

Vinko Gorenak

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

[Video] Golob postregel z novim “golobizmom”

"V tunelu je noč najtemnejša ..." Ne, to ni...

Sodišče obravnava zakonitost odpovedi RTVS Grahu Whatmoughu

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je včeraj na...

V Lendavi s subvencijami nad stanovanjski problem

Občina Lendava je objavila Javni razpis za subvencioniranje reševanja...