Mesto Los Angeles se je odločilo, da bo porušilo kip Krištofa Kolumba, ker naj bi po mnenju aktivistov “predstavljal obdobje imperialnega ekspanzionizma evropskih moči in izkoriščanje človeških bitij”. Krištof Kolumb, človek, ki je odkril Ameriko, genovski raziskovalec, ki se je s svojo posadko pogumno vkrcal na tri karavele, da bi odkril nova ozemlja, je obtožen začetka “genocida” nad avtohtonimi Američani. Politični korektnosti je uspelo na novo napisati tudi ta del človeške zgodovine.
Tudi drugi kipi in portreti zgodovinskih oseb so postali tarča politične korektnosti, ki preplavlja Združene države in Evropo. Kipe generala federalnih sil Roberta Edwarda Leeja so porušili ali poškodovali, dežujejo zahteve po umiku čikaškega kipa italijanskega letalca Itala Balba, ki je opravil zgodovinski let čez Atlantik, in to samo zato, ker nekateri Američani menijo, da naj bi bil spomenik pravzaprav “v čast fašizmu”, v Združenem kraljestvu pa so začeli debatirati o liku admirala Nelsona, ki ga nekaj “intelektualcev” obtožuje, da je bil za “belsko nadvlado”.
Portrete nekaterih uglednih študentov prestižne Univerze v Oxfordu so umaknili, ker predstavljajo “belo, heteroseksualno, maskilistično” družbo. Na tej univerzi tudi prvič v osemsto letih na smeri teologija krščanstvo ni več obvezen predmet. Na drugi univerzi v kraljestvu njenega visočanstva, SOAS, Šoli orientalskih in afriških smeri, so združenja študentov protestirala pri rektorju, ker so bili med obvezno snovjo tudi nekateri filozofi, kot so Platon, Kant in Descartes, ker so bili “belci”, študij pa ne vsebuje afriških ali azijskih filozofov.
Bi morali porušiti piramide, ker so bili faraoni zasužnjevalci?
V enem od vrtcev v Stockholmu na Švedskem so se odločili, da ne bodo več brali klasičnih pravljic, kot sta Sneguljčica in sedem palčkov ter Trnuljčica, ker so jih opredelili kot seksistične. Enako usodo je doživela tudi Pika Nogavička, ki pa so jo definirali kot “rasistično”. Risani filmi prav tako niso pobegnili novi inkviziciji politične korektnosti. Lik Apuja iz “Simpsonovih”, ki upodablja Indijca, ki je emigriral v Združene države, so producenti umaknili po obtožbah, da je preveč stereotipen … Tudi v Italiji je bilo nekaj primerov strumnih intervencij politične korektnosti. Lani so v Operi v Firencah izvajali opero Carmen tako, da Carmen ubije don Joséja, in ne obratno, kot si je v izvirniku zamislil Bizet. Tako potezo je režiser opravičeval kot svoj poziv proti umorom žensk, vendar ga je publika izžvižgala.
Če bi se ti kriteriji uporabljali povsod, potem bi se bilo treba spomniti, da je Margaret Sanger, ustanoviteljica Načrtovanega starševstva (organizacije, ki v Združenih državah opravi največ splavov, skoraj 330 tisoč letno, in je ena največjih donatorjev demokratskim politikom), ustanovila abortivne klinike zato, da bi zmanjšala nebelsko prebivalstvo in je bila podpornica evgenike. Kaj bi bilo torej treba storiti s šolo za zunanje zadeve Princeton, poimenovano po predsedniku Woodrowu Wilsonu, ki je prepovedal Afroameričanom, da bi vstopili v vojne sile ZDA? Bi morali porušiti tudi piramide, ker so bili faraoni nepopravljivi zasužnjevalci? Ali morda uničiti Kolosej, ker so se v njem borili gladiatorji?
Našo kulturo je potrebno zaščititi ali pa bo sledil padec družbe
Pred nedavnim smo bili priča nekomu, ki je rušil spomenike, uničeval umetniška dela in je hotel izbrisati zgodovino. To so bili barbarski džihadisti Islamske države, ki so uničili templje v Palmiri in Raki, ki so razdejali cerkve v Mosulu in na Ninivski ravnici, ki so obglavili Khaleda al-Asaada, arheologa iz Palmire, ki jim ni hotel izdati, kam je skril nekaj svojih najdb, da bi s tem preprečil njihovo uničenje.
Zakaj so to počeli? Ker so želeli zgodovino napisati na novo tako, da bi izbrisali vse kulturne reference družb pred njimi. Da bi lahko premagali ta trend in takšna revizionistična gibanja, moramo zgodovino razumeti in jo predvsem preučevati, ne pa je brisati. Znova moramo odkriti svojo identiteto in svojo kulturo in se ju ne sramovati, kajti v nasprotnem primeru bo to padec naše družbe; vrednote, ki jih ta predstavlja, pa bodo obsojene na izginotje, pri čemer bodo označevale neustavljivo dekadenco zahodne kulture.
Marco Gombacci