Slovenija danes: Živimo v totalitarnem režimu komunistov in homoseksualnih aktivistov

Franci Donko

Pred skorajšnjim referendumom o drugem tiru in bližajočih se predsedniških in parlamentarnih volitvah smo Slovenke in Slovenci na nekakšnem popravnem izpitu iz predmeta “naša prihodnost”. Gre za usodne odločitve, ki bodo vplivale tudi na življenja naših otrok in vnukov, zato moramo resno premisliti o tem, kdo, kam in kako naj nas vodi, da bomo končno vsi skupaj bolje živeli. Družinski referendumi, arbitražna zgodba, finančni kriminal mednarodnih razsežnosti ter milijarde evrov izgubljenega denarja v bankah in TEŠ 6 nam jasno pričajo, da to ne more biti SD in nobena izmed naslednic komunistične partije, tudi ne kakšen njen klon (SMC, DeSUS ali ZL).

Za vse tipe levičarskih oblastnikov predstavljajo posamezniki, stranke in skupine, ki si upajo javno zagovarjati resnico, grožnjo njihovemu interesu po oblasti in napajanju iz denarja davkoplačevalcev.

Predsedniške volitve
V posmeh demokraciji in sramoto narodu je bil prvi predsednik nove države zadnji vodja zločinske KPS Milan Kučan, ki je prišel do predsedniškega položaja s pomočjo zvijač in prevare. Čeprav je izdajalski Kučan sedel v predsedniški palači in še danes na ta račun zajeda proračun, je bil in ostaja resnični predsednik slovenskih ljudi dr. Jože Pučnik. Neutrudni borec za pravice malega človeka,  iskalec resnice in pravice, ki sta temelj obstoja vsake družbe, je s svojim svetovljanstvom, humanizmom in širino nedosegljiv vzor vseh lev(ičarsk)ih predsednikov Republike Slovenije, ki do zdaj ni premogla toliko širine, da bi predsedniško mesto zasedla izpričana moralna avtoriteta, ki jo v trenutni izbiri, za razliko od moških kandidatov, lahko prej pričakujemo med ženskami.

Referendum 2. tir
Miro Cerar, ki se ga senca korupcije drži celo, ko gre k zdravniku, v referendumski kampanji za drugi tir na naše stroške razlaga neumnosti, kako bo njegova predolga, preplačana in prepozna železnica rešila Luko Koper in naše gospodarstvo.

Žalostna resnica je, da bodo CerarŽidanErjavčevi izbranci v svoje žepe pobasali denar naših otrok in vnukov, če jih na referendumu ne bomo ustavili
Sporna vladna trasa drugega tira je namreč po mnenju strokovnjakov neekonomična in močno precenjena, z nepotrebnim ovinkom proti Trstu, njena izvedba pa prepočasna. Obstajajo realne ocene, da bomo plačali celo milijardo evrov preveč, vlada pa še vedno prodaja svoje pravljice za naivne volivce. Resnica je ravno obratna: če Cerarju uspe vsiliti svoj projekt, bomo to občutili vsi: delavci pri višjih davkih, upokojenci pri manjših pokojninah, dolgove pa bodo plačevali še naši otroci in vnuki. Zato je treba levičarsko izčrpavanje Slovenije nujno ustaviti, a ne več na referendumih, treba je priti v parlament in začeti s politiko, ki bo najprej poskrbela za malega človeka, delavce in kmete, ne pa z našim denarjem napajala družini in otrokom sovražnih homoseksualnih aktivistov in dedičev zločinskega režima.

Parlamentarne volitve
Vsi poznamo zgodbo z goljufijo dobljenih zadnjih parlamentarnih volitev, praktično vsak dan pa vidimo in občutimo posledice te volilne prevare, s katero nas SMC, SD, DeSUS, (Z)L in podobni totalitarni dediči pehajo v duhovno in finančno krizo ter vedno večje omejevanje ustavno zagotovljene svobode govora in delovanja.

Kdor zagovarja resnico, je za levičarje nevaren in ga tako ali drugače demonizirajo in odstranijo iz javnega življenja. V času družinskega referenduma so se spravili na Pavleta Ravnohriba in name zaradi javno izraženega stališča ter aktivnega udejstvovanja v referendumski kampanji proti posvojitvam in kupovanju otrok za bogate homoseksualce in lezbijke.

Ravnohriba so umaknili iz tv-oddaje Male sive celice, mene so odžagali v interventni skupini, nato je sledila še izguba službe na CSD. Novejša primera šikaniranih borcev za človekove pravice šibkejših sta tudi Angelca Likovič, ki so ji odrekli nastopanje v medijih zaradi zagovarjanja spoštovanja življenja od spočetja do naravne smrti v tv-oddaji Tarča, in Boštjan M. Zupančič, ki so mu po javno objavljenem mnenju na Facebook profilu, da je splav zanj umor, odrekli podporo h kandidaturi za člana Odbora OZN za človekove pravice.

Med velike in trajne madeže slovenske levice spada tudi ugrabitev koroških dečkov, ki še vedno trpita stran od ljubečih starih staršev. Kletka je za ujetega ptička še vedno ujetništvo, četudi je zlata, kot opravičuje nasilno krajo vnučkov Gabi Čačinovič Vogrinčič. Napačna dejanja je treba obžalovati in popraviti, če se da. Podobno velja tudi za novejšo zgodovino.

Komunisti bodo trajno zapisani v slovensko zgodovino zaradi zločinskega obračuna s slovenskimi katoličani, kmeti in meščanstvom med in po vojni.

Njihovi ideološki nasledniki trpinčenje naroda nadaljujejo. Takšnega napada na družine in reveže v slovenski zgodovini, kot ga je izvedla vladajoča levičarska politika, doslej nisem še videl in ga tudi ni bilo. Slovenska levica pod vodstvom SMC, SD, DeSUS, (Z)L so ustvarjalci nove revščine v Sloveniji in njeni neusmiljeni pospeševalci. Tudi kraja vnučkov starima staršema je samo prikaz, kako Cerar–Židan–Erjavčeva vlada razume družino.

Zato so prihajajoči referendum in dvojne volitve čas za zdravo pamet in popravni izpit za našo prihodnost. V nasprotnem primeru nam niti Bog ne bo mogel pomagati.

Franci Donko