Orkestrirani nastop medijev ob kreditu SDS se je obrnil proti njim in njihovim. Votle medijske vsebine, ki jih producirajo propagandisti slovenske partijsko-tajkunske scene, so na drugi strani navrgle na plano “bosanska posla” tranzicijske elite. Kar razkrijejo mediji, ki ne sodijo v levi medijski hlev, sicer ostali mediji le redko povzamejo, vendar so zvočniki drugačnih medijev že toliko glasni, da je ta glas mogoče povsod slišati. Režimski mediji citirajo le eden drugega ali naredijo skupen konstrukt, kadar dobijo naročilo za medijski umor.
Ptujska poli zlata moneta
O štajerskem tajkunu dr. Romanu Glaserju, ki je tudi soodgovoren, da moramo davkoplačevalci sanirati brezmejni pohlep tajkunov v slovenskih bankah, režimski mediji molčijo. Je pač pomemben član nekdanje partijske elite in aktualne leve gospodarske srenje, dolga leta je bil direktor Perutnine Ptuj in hkrati nadzornik Probanke, katere likvidacijo izvajajo z našim denarjem. Ta tovariš je tudi predsednik Štajerske gospodarske zbornice. Rabote Glaserja za stare medije niso relevantne, nihče se z njimi ne ukvarja, saj je Perutnina, ko jo je še vodil Glaser, z oglasi vzdrževala shirane medije in njihove novinarje. Od tod tudi medijska moč in nedotakljivost tovrstnih podjetij in njihovih direktorjev. Lanske hišne preiskave v Perutnini Ptuj in Probanki so očitno bile le predstava za javnost, kako policija preganja levo gospodarsko podzemlje in z njim povezano politično elito in kako je pri pregonu gospodarskega kriminala dosledna in enakopravna. Ne pa tudi učinkovita.
Od sumov, kako so oldbojsi nekaterih štajerskih gospodarskih družb od leta 2007 do 2014 izvedli več škodljivih poslov v škodo družb, ki so jih vodili, in v žepe pospravili kakšnih 8 milijonov evrov, namreč ni ostalo nič. In tudi od Glaserjevih balkanskih poslov, ki so bili te dni odkriti, ne bo nič, saj kamere televizij ne ždijo pred vrati Glaserjeve hiše. Blond novinarke se ne podijo za informacijami, od kod ta silni denar in kaj je v ozadju, ker je zaukazana tarča povsem drugje.
Etika in morala v gradbenih poslih
Medijsko razkritje Bojana Požarja, da je balkanska družba Euro-Asfalt bosanska banka slovenske tranzicijske levice in instant političnih strank kot je SMC, niti ne bi smelo biti preveliko presenečenje. Tranzicijska levica ima staro in razvejano mrežo podobnih bankomatov, SMC pa je kot stranka enega mandata svoje finančno zaledje skušala zelo hitro ustvariti prek velikih državnih poslov, kot je gradnja drugega tira, kjer so Cerarjevi uzakonili tudi sistemsko korupcijo. In tu so dobrodošli razni bosanski partnerji, da se preko preplačanih državnih poslov denar vrača v stranko ali v žepe strankarske elite. Za državo in državljane je najbolj škodljivo pri teh instant strankah ravno njihovo zgodnje spoznanje, da so prišli na oblast po pomoti in le za en mandat, zato hočejo v enem zamahu ropati, kjer je mogoče. Ljudje pa bi ob teh zgodbah s krediti političnih strank končno že morali spoznati, zakaj nekatere stranke ne najemajo kreditov in zakaj niso zadolžene. Denar jim priteka iz drugih poslov, ki jih plačujemo iz državnega proračuna, ta se polni z visokimi davki, denar pa operejo prek PR agencij in drugih svetovalnih pogodb.
Na ulice!
Po vsem tem bi lahko celo pritrdili tisti vreščeči prikazni iz Dražgoš, ki poziva na ulice in visoko dviguje kalašnikovko. Toda, ko bodo šli na ulice ponižani in razžaljeni, se bodo salonski protestniki tresli in hitro poskrili. Tako kot so bili skriti takrat, ko se je Slovenija osamosvajala, ko je pokalo in ko je tekla kri. Bili so skriti, ker jim do samostojne države Slovenije tudi nikoli ni bilo, tako kot njihovemu tovarišu Kučanu, ki je to večkrat tudi sam priznal.
Ponižani in razžaljeni počasi izgubljajo potrpljenje.
Miro Petek