Slovenski levičarji so nacisti in fašisti v cesarjevih novih oblačilih

Foto: Youtube

Že znani rek pravi: “Fašisti prihodnosti se bodo imenovali antifašisti.” In ta rek, ne glede na to, kdo ga je izjavil, danes drži. Primerjav med deklariranimi antifašističnimi združenji (recimo Antifa) in dejanskimi fašističnimi in nacističnimi organizacijami je ogromno. Prav tako pa je postal problem črnski rasizem, ki se kaže v  raznih supremacističnih črnskih gibanjih po svetu in predvsem v ZDA.

Moje videnje obeh pojavov bom opisal v nadaljevanju, a naj najprej naslovim najbolj osnovno bedarijo, ki jo bodo pod tem člankom pisali levičarji. Nekateri bodo trdili, da levi fašizem ne obstaja in da je to oksimoron. A če se deklarirani levičarji začnejo obnašati kot fašisti, uporabljajo njihove pristope, govorijo kot Hitler in Goebbels, ustrahujejo ljudi in organizirajo svoje ljudi kot SS in SA, kaj je to drugega kot nacizem in fašizem, le da ga izvajajo levičarji?

Levičarski nacisti in fašisti so v porastu
Danes živimo v svetu, kjer so vloge obrnjene, retorika obrnjena. Tisti, ki prakticirajo fašizem in nacizem, se razglašajo za antifašiste in borce za svobodo. Primerov za to trditev pa je nič koliko. Naj se najprej ozremo v zgodovino in pogledamo, kako je delovala SA, zloglasna nacistična organizacija. Organizirane skupine moških so hodile naokoli, terorizirale jude in tiste, ki jim niso bili pogodu. Moteče posameznike so obiskovali na domu in jim grozili, preprečevali so predavanja judovskim profesorjem, blokirali vhode v stavbo, prirejali so srečanja in pohode in množične demonstracije na ulicah mest. Obešali so in zažigali lutke politikov, ki se niso strinjali z njihovim mnenjem.

Sedaj pa se ozrimo v sedanjost. Vam je zgoraj opisano kaj znano? Se morda sliši podobno temu, kar so počeli Študentska Iskra, mariborski vstajniki, vseslovenski vstajniki, Združena levica? Ni samo podobno, ampak identično. Mariborski vstajniki (deklarirani levičarji in antifašisti) so hodili od vrat do vrat mariborskih svetnikov in jim pri vhodu lastnega doma grozili. V Ljubljani so vseslovenski vstajniki (deklarirani levičarji in antifašisti) javno izobešali lutke politikov desnice in jih zažigali. Vstajniki so tudi paradirali po Ljubljani, ovirali promet, zažigali letake na Banki Slovenije in vzklikali parole, koga je treba ubiti in zakaj. Vdrli so na Filozofsko fakulteto (tudi deklarirani antifašisti pod vodstvom poslanca ZL Mihe Kordiša) in prekinili izobraževalni proces zato, da so lahko obračunavali z desnico. Organizirane in zamaskirane tolpe teh levičarskih norcev so prišle na Kotnikovo (ob protestu proti migrantom in za njih), pripravljene na spopad, oborožene s količki za pretepanje in celo s katano. Vedno so glasni, nasilni in nekompromisni. 

Že če imate polovico možganov, boste hitro ugotovili, da gre pri slovenskih levičarjih za anarhističen element v družbi, ki ruši in ruši in nato poskuša na pogorišču zgraditi svoj avtoritarni raj. Ne gre za spremembe ali za reforme. Kje pa. Novodobni fašisti krvavo potrebujejo pogorišče, da lahko potem gradijo in iščejo domače izdajalce. Če mislite, da to ni tako, naj vas samo spomnim na interni dokument Nemške Antife. V njem je vodstvo zapisalo, da morajo požgati čim več azilnih domov in nanje napisati desničarske parole. To so počeli tudi nacisti. Požgali so judovsko trgovino in nanjo napisali komunistične parole, ker so si želeli znebiti komunistov.

Slovenski levičarji, kot nam jasno kažejo primeri, so postali reinkarnacija nacističnih in fašističnih skupin. Imajo enake cilje, enak način dela in enako retoriko. Še program Združene Levice spominja na program NSDAP (Hitlerjeva stranka). Zato priporočam, da vsakič, ko se mirno borite za pravo stvar in se na vas vlije gnojnica neofašistov, preoblečenih v antifašiste, le mirno preštejete do 10 in greste naprej. Z njimi je dialog skoraj nemogoč, ker so brezkompromisni in ne bodo odnehali, dokler ne bodo stali na pogorišču, ki ga bodo naredili sami in za to okrivili nekoga drugega. In danes bi bil skrajni čas, da začnemo “Smrt fašizmu!” vpiti desničarji, ker nas bodo drugače levi fašisti pripeljali do samega dna. 

Supremacizem je zlo, ne glede na raso, spol ali vero
Naj napišem še stavek ali dva o črnskem rasizmu. Prvi problem je, ker je levičarska politično korektna logika opredelila rasizem kot enostranski pojav. Rasizem izvajajo belci nad vsemi ostalimi. Tako pravijo levičarji. A to enostavno ni tako. V ZDA so časi rasne segregacije že zdavnaj minili in črnski prebivalci imajo enake pravice kot belski. A to ne ustavi določenih posameznikov, da z rasizmom opletajo vsepovsod.

Dober primer črnskega rasizma in idiotizma levičarjev je gibanje Black lives matter. Njihov cilj je opozoriti vlado na nasilje, ki ga policija izvaja nad črnskim prebivalstvom v ZDA. Do tu je vse lepo in prav. Problem pa je nastal že na soočenjih kandidatov za demokratsko predsedniško nominacijo. Vprašanje se je glasilo: “Do black lives matter or do all lives matter (So pomembna življenja črncev ali so pomembna vsa življenja)?” Hillary Clinton je brez obotavljanja odgovorila, da so pomembna črnska življenja. Senator, ki pa je trdil, da so pomembna vsa življenja, je bil izžvižgan s strani gledalcev debate.

Vidite hipokrizijo in rasizem? Ne? Naj razložim. Ob primerjavi črnih življenj in vseh življenj je že vsakemu bebcu jasno, da so v vsa življenja vključena tudi črnska. Vsem razen samooklicanim liberalcem, levičarjem in demokratom. Občinstvo pa je izjavo, da so pomembna vsa življenja, izžvižgalo, češ da je rasistična. Resnica pa je, da je izjava “Vsa življenja so pomembna” najmanj rasistična izjava, izjava “Črna življenja so pomembna” pa je rasistična, saj s tem sporočate belcem, azijcem in vsem ostalim, da so pomembni samo črnci. In ta idiotizem politične korektnosti gre tako daleč, da ljudem sploh ne moreš dopovedati, kako zelo so zavedeni.

Če črnci mučijo belca, to ni rasizem, če policija ustreli kriminalca, pa je?
Pred dnevi smo lahko vsi spremljali novico, kako so štirje črnci mučili mentalno prizadetega belca in ga celo prisilili, da je pil urin iz školjke. Je bil to rasizem? Dominantni mediji pravijo, da ne. Videli smo črnska gibanja, kako napadajo Donalda Trumpa, da je rasist, čeprav ni nikoli izjavil ničesar rasističnega. Ob tej priložnosti se bo s strani levičarjev spet vsulo: “Rekel je, da so Mehičani posiljevalci in kriminalci.” In na tej točki vprašam: “Kje tu vidite rasizem?” Rekel je Mehičani, ne mestici, belci, črnci. Ni govoril o rasi, ampak o naciji.

Trump tudi ni nikoli govoril o črncih kot o problemu. Celo pozval je črnske prebivalce, ki po osmih letih črnega predsednika še vedno živijo v getih, naj volijo zanj, da bo poskrbel za njihove soseske. In kaj so rekli levičarji? Da je rasist, ker misli, da črnske skupnosti rabijo pomoč. Vidite, dragi bralci, kako se paradigme obračajo. Tudi ko policija ustreli črnskega kriminalca, levičarji tulijo, da gre za rasizem. Ne gre za rasizem, statistično je več kriminala v črnskih skupnostih, zato je tudi več črncev, ki umrejo v obračunih s policijo. Tudi beli kriminalci so padli pod policijskimi streli, pa ni nihče na veliko razglašal, da gre za rasizem, samo zato, ker je streljal črni policist.

Še večji problem pa nastane, ko se črnski rasizem prenese v sodne dvorane. Primer rasističnega črnega sodnika je Olu Stevens, ki je črnemu vlomilcu v stanovanje bele družine, čeprav ga je ta izropal, dal le pogojno kazen. Družino, ki je bila žrtev ropa, pa je označil za rasiste samo zato, ker je oče povedal, da se hči vse od ropa naprej boji črnih moških. Seveda je pri normalnih ljudeh logičen sklep, da se hči pač boji črnih ljudi, ker jim je eden od njih razdejal hišo. A sodnik jih je javno označil za rasiste, storilca pa odpravil z minimalno kaznijo. Seveda je rasizem problem ne glede na to, kdo ga izvaja in nad kom, a nehajmo si že zatiskati oči, da črni rasizem ne obstaja. Obstaja in zaradi politično korektnih fanatikov postaja vse hujši.

Aleksander Rant