Socializem ali kapitalizem: Kdo grabi “drek” v svojo “plenico”?

Foto: Pixabay/Osebni arhiv

Spodobi se, da za 1. maj, praznik dela, nekaj napišem. Delavstvo si zasluži – glede na to, da je ujeto v kapitalizem – da na to temo sliši oziroma prebere nekaj “drugačnega”.  Socializem kot radikalni zaveznik delavstva je propadel …

Ni čudno, saj je tekmoval s kapitalizmom, tem brezsrčnim podivjanim monstrumom sodobne družbe, ki je nekoč že ušel iz vajeti – najprej Američanom, pa Britancem, Francozom, Nemcem … Če ZDA (in Zahodna Evropa) svoj čas ne bi bila zastrašena z oktobrsko revolucijo in socializmom, bi bili še sindikati prepovedani in reveži, torej delavci, bi bili degradirani na raven sužnjev, kar ponekod (tudi v Sloveniji) že skorajda so. Tako pa so se protagonisti kapitalizma bali socializma kot hudič križa. In tudi kapitalizem je na Zahodu postal znosen, bolj življenjski – tudi za delavce.

Pri nas pa je ta tranzicijski kapitalizem anarhično pobesnel, in to t. r. po diktatu “liberalne” miselnosti propadle stranke LDS.

Že filozofi oziroma teoretiki/misleci t. i. Frankfurtske šole (Adorno, Marcuse, Hebermas, Horkheimer, Fromm …), ki so bili večinoma prosocialistično orientirani, so se med drugim ubadali z idejo, če bi bilo morda smiselno družbo – zato, da bi jo razumeli – pojmovati kot človekov duševni aparat. Razumeti je treba predvsem družbeno-ekonomsko razmere in odnose na relaciji delavec-kapitalist. Bilo je več idej. Po eni strani je bila kapitalistična buržoazija (Marx bi rekel “lastniki produkcijskih sredstev”) pojmovana kot nebrzdan in brezsrčni “uživalec” (Ono/Id), opozicijski Nadjaz/Superego pa bi lahko bilo delavstvo (Jaz/Ego pa Država/Vlada). Čeprav: po določeni (revolucionarni) logiki je tudi delavstvo mogoče razumeti kot “k užitku hlepeča hordo”, ki jo ne morejo kultivirati niti sindikati niti “bontonizirana” buržoazija (ki ima še vselej pridih Onega/Ida). Nadjaz ali celo sam Jaz/Ego pa bi lahko bila tudi oblast, torej Država/Vlada.

To so veliki upi povprečnih ljudi – zato se strinjajo s kapitalizmom
Freud je kapitalizem prepoznaval kot zadnjo stopnjo družbenoekonomske ureditve, ki jo človek/človeštvo – v mislih pa je imel moškega – še tolerira. Socializem s svojim utopističnim imperativom enakosti ne more biti kos imperativu Onega, torej užitka/uživanja. Nadjaz se nikoli v resnici ne more (dokončno) upreti Onemu. Ono vedno zmaga. Upanje povprečnih ljudi, da uspejo in postanejo bogati, uživajoči, pa je tako močno in optimistično, da se ljudje kar strinjajo s kapitalizmom; za bogastvom in privatno lastnino pa se lahko ženejo zgolj v kapitalizmu – socializem/komunizem mu s svojo logiko enakosti in uravnilovke to onemogoča.

Žal so minili časi, ko je bilo za socializem še upanje …
Ravno zato, ker  je imel socializem v družbi oziroma drugih državah za nasprotnika oziroma sotekmovalca kapitalizem, ni mogel uspeti niti ni bil konkurenčen. In dandanašnje obujanje socialističnih idej v obliki novega, t. i. “demokratičnega socializma” – bodisi pri nas ali pa v Grčiji ali v katerikoli drugi državi – je utopija, ki jo »nedonošenčki« iz Združene levice (ali pa Sirize) ne dojamejo. Res je, logika socializma je socialna, na videz empatična in všečna, toda kaj, ko se je cel svet zapisal krutemu, brezsrčnemu in divjemu kapitalizmu. Mala Slovenija bi se pogreznila v živo blato ali pa se samomorilno pognala v prepad, če bi nasedla idejam (utopičnega) demokratičnega socializma.

Žal so minili časi, ko je bilo za socializem še upanje. To pa ne pomeni, da socialna politika neke država – npr. Slovenije – ne more biti taka, da bi tudi delavstvo spodobno živelo. Zato mora biti praznik dela opomin (krutemu in divjemu) kapitalizmu, da v izkoriščanju vendarle ne sme pretiravati. Razmerje plač med vodilnimi ljudmi (ki so “pri koritu”) in delavstvom ne sme biti drastično – in lahko bi bilo omejeno celo z zakonom ali pa kako drugače urejeno (npr. z davki).

Ona na antidepresivih, on pa “na kurbah”
Nedavno mi je kolegica dejala, da so ji na izobraževanju – šlo pa je za obdobno izobraževanje Pošte Slovenije – odgovorni možje iz vrha uprave te “uspešne” državne firme svetovali, naj, če ne more več zdržati vseh psihičnih pritiskov v službi, začne jemati antidepresive. Eno od mojih svetovanjk skušam (preko flegmatiziranja misli) odvaditi od antidepresivov, ki jih mora jemati samo zato, da lahko učinkovito in neumorno dela v (privatni) firmi enega od “najuspešnejših” poslovnežev in najbogatejših Slovencev; dotični kapitalist pa po drugi strani “na kurbah” (v Avstriji) zagoni po par tisoč evrov na noč …

Tem absurdom bo treba enkrat narediti konec. Praznik dela lahko v teh časih služi tudi kot svarilo in opozorilo Državi/Vladi, naj sprejme takšne zakone, po kateri bo delavec – mislim pa na marljivega delavca in ne tistega, ki “hvata krivine” – imel delo in bo za dobro opravljeno delo dobil tudi spodobno plačilo ter bo primerno zaščiten; ne sme pa biti (sindikalno) zaščiten kot sveta krava – ker mnogi delomrzneži, torej “pokvarjeni” delavci, takšno (sindikalno) zaščito nesramno izkoriščajo. Logiko nekakšne ponovne “mehke” socialistične revolucije je pač treba opustiti oziroma jo zamenjati z bolj prefinjenimi pristopi in metodami. Prav psihologija oziroma psihoanaliza nam omogoča, da je mogoče “lastnike produkcijskih sredstev” tudi zmanipulirati – mogoče jih je narediti sočutne in pravičnejše ter bolj radodarne do delavcev. Nepravično razmerje med plačo najbolj plačanih “lastnikov” (in “kravatarjev pri koritu”) ter najnižjo plačo delavcev je mogoče spremeniti .

Vendar ne z običajnim sindikalnim pregovarjanjem, pač pa s spretno intervencijo v nezavedno tistih “lastnikov” (t. i. “decision makerjev”, kapitalistov/bogatašev), ki gradijo svoj “analni užitek” na grabljenju denarja v svojo “plenico”, torej na svoje bančne račune, tudi tiste v tujini, v davčnih oazah.

In če se bodo do korit moči in oblasti – predvsem politične, bančen in gospodarske – ter virov profita prebijali le moralni izprijenci, torej predojdipalni (narcistični) psihopati, ki nimajo nobene vesti (beri: moralne razsodnosti), aktualne bitke s podivjanim kapitalizmom delavstvo ne more dobiti. Tradicionalna družina – z močnim, poštenim in simbolno nekastriranim očetom ter nežno in ljubečo ter vselej prisotno mamo – predstavlja temelje za reševanje družbe in družbeno-ekonomskega sistema, tudi delavstva.

Kako bogataši uživajo ob grabljenju “dreka” v svojo “plenico”
Če nam vsem skupaj (družbeno) uspe, da bodo kapitalisti/bogataši preoblikovali logiko doseganja življenjske sreče, torej ko bodo obšli logiko profita in jo nadomestili z logiko srečnih in zadovoljnih ter torej dobro plačanih delavcev, bo družba začela (spet) spodobno funkcionirati. Organizacijo užitka vseh tistih bogatašev/milijonarjev, ki sedaj uživajo ob (analnem) grabljenju oziroma zadrževanju “dreka (v lastni posrani plenici)” – mislim seveda na denar kot simbolni ekvivalent “prvega darila”, torej dreka – bo treba spremeniti. Z določenimi psihološkimi pristopi in tehnikami, ki so v bistvu manipulativne narave, je to seveda mogoče. Ko je človek spregovoril (torej “izumil” besedo), je lahko odvrgel (revolucionarno) kopje (torej nebrzdano agresivnost), je svoj čas modroval Freud. In ko se bo nekdo – povezan z Državo/Vlado – lotil skopuštva in grabežljivosti najbogatejših, bo življenje postalo znosno tudi za delavce.

Roman Vodeb

  • Feriss.H

    Vodeb je, kot vedno, lepo prikazal situacijo, a bi izkoristil priliko in pristavil še svoje razširjeno videnje tematike. Absolutno ima prav ko pravi – “Tako pa so se protagonisti kapitalizma bali socializma kot hudič križa. In tudi kapitalizem je na Zahodu postal znosen, bolj življenjski – tudi za delavce”

    Okrutni Ameriški kapitalizem na primer je dejansko postal “življenjski – tudi za delavce” takoj po WW2 in je (po moji oceni) trajal vse do nekje konca 80tih. Kvalificirano to lahko trdim, ker sem skoraj dvajset let delal za Ameriške firme po svetu, kjer smo zaposleni poleg Američanov bili z vseh vetrov. Plače so za Američane bile bajne, za nas (ne-Zahodne Evropejce) pa dobre, in izplačila niso zamujala niti za minutko – NIKOLI, kaj šele da bi izostajala. Zahodna Evropa pa je itak bila v primerjavi z danes, pravi raj za delavstvo in takratne Euro-gastarbaiterje.

    Slabšati se je začelo (paradoksalno) nekako po razpadu SSSR, kateremu je sledila pogubna outsourcing-globalizacija in odvečna imigracija iz Tretjega Sveta, ki je zdaj kao z vajeti “ušla”. Reganova deregulacija bančništva pa je samo še dodatno razpela krila izvirnega Satana, znanega danes kot – BANKSTER, ki si je povrhu da je že obvladoval sistem, tega zdaj prilastil TOTALNO.

    Ni civilizacije ki ne bi pokleknila pod kombiniranim bremenom Banksterizma in preštevilne povsem nepotrebne imigracije iz Tretjega Sveta. Benevolentno tretirane parazitske mase izčrpavajo resurse, ki bi v neprimerno manjšem obsegu več kot zadostovali za sanjske zdravstveno-socialne razmere domačinov. Da se države zdaj morajo še zadolževati (pri Banksterjih), da lahko financirajo lastnega parazita pa je celo daleč za pojmom totalne norosti.

    VODEB lepo pove – “In če se bodo do korit moči in oblasti – predvsem politične, bančne in gospodarske – ter virov profita prebijali le moralni izprijenci, torej predojdipalni (narcistični) psihopati, ki nimajo nobene vesti (beri: moralne razsodnosti), aktualne bitke s podivjanim kapitalizmom delavstvo ne more dobiti”

    Pomeni (v mojem razširjenem kontekstu) da moralni izprijenci ki imajo DEJANSKO vse v svojih rokah, so Bankstersko-Korporativni monstrumi, katerih požrešnost se širi kot vesolje v neskončnost. Ob tem se ne sme pozabiti še na eno skupino “moralnih izprijencev”, vplivne planerje “begunske imigracije”. Identiteta enih in drugih ni nobena skrivnost, po “golem naključju” ali ne, skoraj vsi so Ashkenazi Židje.

    Če sklepamo po logiki, ki pravi da na osnovi dveh ali več premis sledi konkluzija, smo torej dobili rezultat ki nam “nepričakovano” razkriva kdo bi naj v svetovnem merilu bili Number One “moralni izprijenci”. Ker me pri omenjanju besede Žid, par prototipov na tem portalu, redno označi kot antisemita, se moram tokrat izrecno ograditi, jaz ne trdim nič, logika stoji za tem.

    • indijanka

      Zelo zanimiv komentar. Pa, vendar so naši narciski postali konkurenčni vsem ostalim. Si v kolumni zasledil, da so ženske v naši družbi praktično izgorele? Tako v velikih podjetjih kot v manjših. Ker naša družba ne razume, da delovno silo lahko krčiš predvsem račun razvoja.Le ta pa se je v naši družbi popolnoma ustavil. V večini podjetij. Tonemo. Matere na antidepresivih so slaba popotnica za boljšo prihodnost naše družbe. Škoda, ker tega ne razume več ljudi. Tokratna kolumna Vodeba, ki ne temlji na seksualni analizi je izjemno poučna.

      • Feriss.H

        Kot lepo praviš – “naši narciski postali konkurenčni vsem ostalim” – seveda so lahko, saj imajo zgled pri velikem bratu v Brusselsu in predvsem tam čez lužo. Američani temu lepo rečejo – Big fishes in a little pond. Veliki so lahko samo tu, brez državnega seska bi v svetu postali navadni klošarji.

        • indijanka

          Strinjam se. Javni razpisi so največja zabloda naše države. Zato trg ne deluje. Potem se pa ljudje čudijo, ker banke ne znajo pravilno oceniti tveganja podjetij. Če podjetje ni izvozno naravnano, je to pač nemogoče. Ampak, v kolumni obstaja še nekaj s čimer se globoko strinjam. Kako razporediti delo med ljudi, če je vedno več mlajših moških metroseksualcev, ki se jim sanja ne, da bi pri delu morali upoštevati, da prevzemajo levji delež. Pri vsaki skupini, ki jo postavljam je to največji problem. Izhaja iz šole, ki programira enakost. Kako postaviti skupino, da bo v njej prispeval vsak toliko kot zmore in bo vsak v skupini kljub temu ohranil dostojanstvo.

    • Rokc5

      Mene pa moti ta anti-židovski moment pri slovenskih levičarjih. Sam sem globoko veren katolik ampak so mi Židje blizu. NA MMCju sem se vedno boril s skrajno levimi anti-semiti. Židje so kot majhen in preganjan narod – do pred kratkega brez države – dosegli ogromno in preživeli. So delovni, preudarni, delujejo dolgoročno. Ne vem zakaj tak gnev proti Židom? Je to jugoslovanski refleks, ko je Jugoslavija podpirala Arabce in je Delo v sedemdnevni vojni imelo pripravljene napačne naslovnice o porazu izraelske vojske? Sploh Slovenci kot majhen narod bi se lahko zgledovali po Izraelcih in Židih na splošno.

      • Feriss.H

        Ne vem kaj si točno mislil s temle – “Mene pa moti ta anti-židovski moment pri slovenskih levičarjih” – Namreč nimam pojma kaj si Levičarji mislijo o Židih, ker na Slovenskih portalih sem komentiral samo na Financah nekoč, in zdaj na Nova24tv, tako da sem moral celo pogledati kaj je to MMC, in sem takoj ob identifikaciji da je to RTV Slovenija dobil alergične spuščaje po koži.

        Če hočeš “RAZODETJE”, preberi pozorno kar sem napisal spodaj, z PRELETANJEM teksta ti nikoli ne bo jasno nič.

        Sam o problemu ŽIDOVSKE DOMINACIJE, in ne o Židih kot narodu/Rasi, komentiram kot nekdo ki organsko ne prenese Levičarstvo in “progresivni” Liberalizem. Po Desnih Anglofonskih forumih, kjer sodelujem največ, je problem Židovske dominacije v Zahodnem Svetu primarna tema. Večinoma tam udrihajo po Židih na splošno, čeprav nas je nekaj ki poudarjamo da ne gre za vse Žide, gre za Ameriške Ashkenazim Marxistične skupine, največ iz akademskih krogov, vplivne lobije in NGO-je, ter za Ameriško Ashkenazim Bankstersko Oligarhijo, znano kot Khazarska Mafija. To vplivno Židovstvo je dejansko ugrabilo vse vzvode oblasti v Zahodnem Svetu, predvsem pa v Ameriki, kar je usodno zaradi Ameriške moči.

        Židje v Ameriki tvorijo 2% populacije zasedajo pa po uradnih podatkih –

        MSM (Mainstream Media) – Od 12 vodilnih v “Big Six” media corporations, 9 so Židje

        HOLLYWOOD – Od 60 vodilnih pozicij v studijih, sindikatih in agencijah 50 so Židje

        TV – Od 64 vodilnih funkcij največjih TV hiš, 57 so Židje

        GLAZBENA INDUSTRIJA – Od 50 vodilnih pozicij 39 so Židje

        RADIO – Največje hiše, od 46 vodilnih in lastnikov 28 so Židje

        POLITIKA – Od 60 Visokih Funkcionarjev v Ameriški vladi – Ekonomija, Finance in Monetarne Institucije, 39 so Židje.

        SCOTUS – (Supreme Court of the United States) – 9 sodnikov, trije so Židje in četrtega je že Izbral Obama in čaka na Kongresno potrditev

        FED – Zadnjih trideset let zaporedoma so Direktorji Židje.

        BANČNIŠTVO – Absolutna dominacija Židov, kjer prednjači zloglasni Goldman Sachs in njegov šef Lloyd Craig Blankfein
        Vse te pozicije ne obvladujejo ker bi naj bili najsposobnejši, zasedajo ih zato ker delujejo kot izjemno dobro organizirana KRIMINALNA ZDRUŽBA, identično kot Sicilijanska Mafija, po KRVNO-RASNI POVEZAVI.

        Potem so tu Židovske NGO institucije kot SPLC, ADL, AIPAC ter dva monstruozna lobija –
        The Republican Jewish Coalition
        National Jewish Democratic Council:
        Tu imaš pa še kompletno listo Židovskih Lobijev – http://www.ifamericansknew.org/us_ints/introlobby.html

        Nekaj zanimivega imaš tu –
        Jewish involvement in the promotion of ‘hate speech’ laws, multiculturalism, mass immigration, denationalization, subversion of traditional values, and related items –
        http://balder.org/judea/Hate-Speech-Laws-Immigration-Jewish-Influence-Britain.php

        Zagotovo pa nikoli še nisi slišal, kot najverjetneje večina tu ne, za PNAC (Project for the New American Century) – Neo-konservativni think-tank stacioniran v Washingtonu DC, fokusiran na Zunanjo Politiko ZDA. Ustanovila sta ga leta 1997 William Kristol in Robert Kagan, OBA ŽIDA. Funkcija te tvorbe je PROMOCIJA AMERIŠKEGA GLOBALNEGA VODSTVA, pod krilatico “Kar je Dobro za Ameriko, je Dobro za SVET”. Glavna vzvoda te Reganovske Politike sta VOJAŠKA SILA in “MORALNA ČISTOST”.

        POMEBNO – Ko izpostavljam (jaz in drugi), ZLO ki ga predstavlja v svetovnem merilu Židovska (Khazarska) Mafija, samo nepoučeni in nevedneži to imenujejo antisemitizem. Enako kot če bi izpostavljanje zločinov Sicilijanske Mafije okvalificirali kot anti-Italijanizem ali Italo-fobijo.

        Lahko bi ti napisal celi roman na to temo, vendar imaš Internet, domnevam da Angleščino obvladaš in če si hočeš RESNIČNO razčistiti pojme – RAZISKUJ! Če se ti ne da lahko preletiš tudi arhivirane komentarje na to temo v mojem profilu, seveda če si hočeš razčistiti tisto kar te moti pri tej problematiki.

      • Ruggedplant

        Židje jih motijo iz istega razloga kot so motili njihovega ideološkega so-očeta Adolfa Hitlerja – bili so lastniki kapitala, ki svojega denarja niso hoteli zastonj “posojati” (beri: dajati) državi, kar je osnovni princip socializma, pa naj gre za nacional- ali inter-nacional-socializem. Noben pravi demokrat ne more biti po nobeni logiki socialist, saj je slednje prisilna, nenaravna državna ureditev, ki v svojem praktičnem bistvu črti prav vse ključne postulate svobode in človekovih pravic, ki so predpogoj za demokracijo. In tako se temeljne vrednote komunista razprejo kar same od sebe: socializem, totalitarizem in seveda z njima povezano sovraštvo do vsakršnih lasnikov kapitala (pa naj bo to duhovno ali materialno), ki se temu seveda ne bodo prostovoljno odrekli in ju dali v upravljanje enopolni državi = partiji.

      • tomaz_oberkrainer

        zadel si žebljico na glavico
        odlično

  • Anton

    http://www.rtvslo.si/slovenija/koliko-kruha-je-povprecna-placa-zagotovila-ob-osamosvojitvi-slovenije/391917#comments

    primer kako na mmc-ju spet skušajo manipulirati z ljudmi na prav bizaren način:)

  • Anton

    http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Kupna-moc-v-Sloveniji-za-petino-manjsa-od-povprecj.aspx

    največjo kupno moč smo dosegli za časa Janeza Janše 2004-2008, (91% Evropskega povprečja), danes pa je zgolj 83%(leto 2014)

    http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5240&idp=1&headerbar=0

  • moat

    Dober članek, res. Končno nekaj dobrega in aktualnega. Kapo dol. Res je, današnji kapitalizem je ponekod postal znosnejši od socializma, ki pri nas umira. Zakaj? Zato, ker ne misli resno, ni kredibilen in samo govori, ničesar pa ne naredi dobrega, ne za državo, še manj za delovne ljudi! Ta pravo delavstvo se na današnji dan upira, bori in demonstrira. Pri nas so na ta dan delavci (no, danes je še pasulja zmanjkalo) jedli brezplačne kranjske in pili pir, namesto, da bi šli na ulice in se borili zase. Kdo se delavstva pri nas sploh boji? Stavkajo bolj kot ne samo družbeni paraziti, delavstvo pa mirno gleda kako jim država jemlje in daje javnemu sektorju. Narobe svet!

  • elh

    Delavski razred in zasluge socializma za nivo delavskih pravic? Slika vedno hudobnih kapitalistov.
    Morda le posledica 50 letnega predpisanega razmišljanja v komunizmu.

    V nekaj letih naj bi bilo 80% delovnih mest avtomatiziranih. Delavci bodo pretežno roboti, torej se gre za pravice le 20% ljudi, ki pa, če se bodo sposobni prigrebsti do delovnega mesta naj poskrbijo še za svojo plačo.

    Resnični problemi so drugje, glavni problem je prevelika nataliteta, zadržanje prevečnamnoženih ljudi tam kjer so in omejitve njihovega razmnoževanja bi morala biti izbira.

    Ekscesne zgodbe kapitalistov obstajajo, vendar nas ne stanejo toliko kot aktualna migracija.

    Razvoj se dogaja na zahodu in zato zahod rabi mir ne glede na anomalije. Vse je rešljivo samo s hitrim razvojem, ki ga AI še pospešuje. Zgodbe o delavskih pravicah so samo folklora čeprav tudi sami večkrat sodelujemo v vlogi akterjev, ki čisto od blizu poznamo te probleme, bi vsako sledenje sindikatom samo poslabšalo stvari.

  • Artur

    Ko prekoračiš dovoljeni limit na banki je to prekršek.

    Ko banka oropa nas je to biznis in medsebojno talanje nagrad za “spešno delo”.

    Ko ne plačaš državi je to zakonsko kaznivo.

    Ko krivosodna država zapleni tvoje in te postavi na cesto so to reforme.

    “Dober dan” tovarišijska partijska Slovenija !

    Če uspejo nova vladina prizadevanja, bo možno kruh kupiti tudi na kredit !

    Quo vadis Slovenija ?

    http://www.hkv.hr/izdvojeno/vai-prilozi/322-prilozi-lanova/4363-psihopatologija-komunizma.html

  • althar

    Vodeb je levičar, kar se v tem komentarju lepo razbere in levičarjem so ekonomske zakonitosti španska vas. Kar se v tem komentarju razbere še lepše. Pri tem mu niti Freud ne pomaga kaj dosti, seveda, saj Freudovstvo se ukvarja z delovanjem posameznika (Jaz/Nadjaz itd.), ekonomija pa je kibernetski sistem, v katerem nastopa posameznik le kot akter in kjer je bistvena interakcija, oziroma reakcija akterja na zunanje dražljaje.

    “Kapitalizem” ni nekakšna ideologija, s katero bi tekmoval socializem, ki JE ideologija. T.i. kapitalizem se je pojavil bistveno prej, takoj s prvo delitvijo dela, ko “kapitala” še nikjer ni bilo. “Kapitalizem” (morda bolje nesocializem), je le zbirka dobrih praks, ki jih je človeštvo skozi svojo zgodovino odkrivalo in predajalo potomcem (torej akumiliralo), od prve delitve dela naprej. Hayek je temu rekel razširjeni red, lahko bi mu rekli tudi spontani red. Spontani red je samostabilizirajoči kibernetski sistem, kjer se nenehno pojavljajo akcije, ki bi ga lahko uničile, a se takoj potem spontano pojavijo akcije, ki sistem uravnajo – stabilizirajo. Podobno kot entropični red v fiziki. Sicer stabilen ekonomski sistem je prva začela ogrožati naraščajoča država, ki se je začela 200-300 let nazaj čedalje bolj vpletati v njegovo delovanje in je kot superakterja (zaradi zakonodajne in najvišje izvršne moči) ekonomski sistem s svojimi akterji ni več mogel nevtralizirati. Države tako zadnjih 200-300 let konstantno poskušajo “popravljati” spontani ekonomski sistem, pri čemer ves čas “popravljajo” le napake, ki so jih povzročile s prejšnjimi “popravljanji”.

    Socializem/komunizem pa je po drugi strani idelogija, ki je v drugi polovici 19. stoletja nastala na podlagi napačnega dojemanja ekonomskih zakonitosti. Tule ne bom razvijal globlje, ampak temeljna shizma v dojemanju ekonomske logike je nastala pri vprašanju imanentne (lastne) vrednosti blaga/soritve, torej, ali ta obstaja ali ne. Veja ekonomistov, ki je napačno trdila, da taka vrednost obstaja, je preko Ricarda in Sombarta privedla do Marxa in Bakhunina (in če hočete Kardelja, Tsiprasa in Mesca) z vsemi popolnoma zgrešenimi sklepi, ponesrečenimi intervencijami in uničenimi ekonomijami. Ampak ideologija je po svoji naravi (o tem bi Vodeb nedvomno lahko zapisal kaj zelo tehtnega) precej bližje verovanju kot znanosti, zato si ideologi ne belijo glav z empiričnimi dokazi o fiaskih svojih ideologij, ampak jih ti fiaski samo še bolj podžigajo v njihovi gorečnosti.

    Pa še to. T. i. Frankfurtska šola je bila z denarjem KGB ustanovljena sovjetska agentura, katere poglavitni namen je bil zahodni vrednostni sistem prikrito okužiti s komunistično ideologijo, česar se niso zavedali niti vsi njeni člani. Zato kar previdno pri navajanju njihovih teoretičnih “razprav”.

    • indijanka

      Drži. Pa, vseeno ima danes nekaj kritičnih zamisli dobrih, čeprav je do njih prišel s sebi prilagojeno teorijo.

    • Rokc5

      To je odličen komentar. Mene osebno moti, ker se zaničuje vse pred letom 1918 in prvo svetovno vojno, pretirano črno se slika tudi srednji vek. Nas so učili, da je ključna francoska revolucija leta 1789 (zanimivo ameriške revolucije iz leta 1775 tako zelo podrobno nismo omenjali) in da je to temelj. Pa revolucija leta 1968 itd. Recimo vso 19. stoletje, ki je bilo zelo stabilno, ekonomsko ekspanzivno, pomembno za Slovence z našim narodnim organiziranjem, se kar izpušča. Zdi se mi, da Zahod svojo lastno zgodovino namerno zanika, se je sramuje – en očiten primer je sramovanje glede križarskih vojn.

      • Ruggedplant

        Drži kot pribito – oba komentarja!

    • Ruggedplant

      Odlično povedano.

  • xtc

    Glede Slovenije žal še kako drži;vendar je tgreba najprej razčistiti iz katerega omrežja in gnezda lezejo ti “bogataši” v večini tistega ;ki nam dnevno prodaja socializem:
    IN pošta uspešna firma?
    No kazalo bi jo primerjati z uspešnostjo v tujini enakimi firmami:

  • Janez

    Pa ?
    Dober nazoren komentar g. Vodeba !
    Socializem je res brez perspektiv.
    Samo tisoči slabo šolani “mesečnikov vatovcov” bi bili ?
    Novi ? Jecljajoči in stokajoči ? ” Krdeljčki ” kot jim rečem jaz. Krdelce zmedenih nedošolančkov.?

    Jaz raje predlagam !

    Ustanovitev
    novega DRŽAVNEGA SVETA SLOVENSKEGA NARODA – in ukinitev sedanjega, brezsmiselnega.

    Da se v tem SVETU SLOVENCEV v okviru Parlamenta – uredi stvari. O katerih je tu beseda l.r. Janez Komendaa

  • Shalalabayzer

    G. Vodeb, samo še na Ayn Rand ste pozabili.
    Kapitalizem je povzel Deminga, socializem pa Taylorja.

    Demingov prvi teorem: Nikomur ni mar za dobiček – vzdržen dobiček; sicer bi delovali sistemsko
    – William E. Deming

    Slab sistem bo vsakokrat premagal marljivega človeka
    – William E. Deming

    Mi bomo zmagali, vi pa izgubili. Ničesar ne morete storiti, saj je vaša slabost notranja bolezen. Vaše gospodarstvo temelji na Taylorjevih principih. Še slabše, vaša filozofija temelji na Taylorju. Trdno ste prepričani, da dobro vodenje pomeni vodstvo na eni strani in delavstvo na drugi; na eni strani so ljudje, ki razmišljajo in na drugi so ljudje, ki samo delajo.
    – Konosuke Matsushita

  • dob

    Je v kapitalizmu prepovedano dobro gospodariti in pošteno plačevati ljudi, ki pošteno in dobro delajo?
    Ne, ni.

    V socializmu zgleda da je to prepovedano. V modernem kapitalizmu je izbira večja in več je je kot v socializmu. Spomnim se, ko je pri nas v vsem mestu bilo do 10 različnih poklicev, nič več. Tedaj je v enem nadstropju ene ameriške stolpnice bilo več poklicev, kot pri nas v vsej državi.

    Da bi si en smrkavec v garaži izmislil osebni računalnik, se mora sprostiti dovolj domišljije, pa tudi osebne svobode in upora sredini, v kateri ta domišljija pre-živi. Vse to mora biti v mladih možganih
    in v telesu v dovolj razviti obliki, da se ustvarjanje lahko zgodi. Ne pozabimo, da si je nekdo z osebnim računalnikom izmislil pripravo, za katero bi tedaj ubijale vse tajne službe vseh družb na svetu, da bi jo imele v rokah! In zakaj niso ubijale’ ker niso imele dovolj domišljije, da bio sploh posumile, kaj mulc v garaži dela in kako bo s tem spremenil ves svet.
    In koliko novih poklicev bo s tem nastalo, ki jih poprej sploh ni bilo.

    To se v socializmu (recimo v Sloveniji) ni moglo zgoditi.

    Priznati si moramo, da je kučanov socializem s človeškim obrazom pravzaprav socializem s kurcem od ovce. Brez domišljije, brez upora, brez svobode razmišljanja in ustvarjanja. Brez čustvovanja, brez odnosa do česarkoli! Prazno. Tega še nihče ni menil: TA DRUŽBA JE ASEKSUALNA!
    Že samo nasprotovanje homoseksualnosti s strani tistih, ki so totalno aseksualni, je smešno! Aseksualnost je slabša od vsake druge oblike seksualnosti, predvsem pa iz nje nastajajo izkrivljene oblike seksualnosti, pa pri tem ne mislim, da je homoseksualnost izkrivljena. Je, kar je. Toda aseksualnost je nekaj, kar ni. Je lažniva v sebi.

    Torej, ta družba obstaja brez ustvarjalnosti. Vsako ustvarjanje v takšni družbi je zgolj potvarjanje, plagiat, posnemanje, zgledovanje po »kapitalizmu«, itd. Kar je tršica rekla, to naredmo.
    Skratka, capljanje za drugimi, poslušnost in ne ustvarjanje ali celo kažipot za druge.

    Socializem zaradi ozkosti svoje predstave o svetu ne ponuja izbire, kler se
    je boji. Imaš izbiro le v tem, a se boš prislinil Partiji in delal krivico
    soljudem, ali pa boš pobral šilo in kopito in izginil proč od tu in šel delat v
    kapitalizem.

    V kapitalizmu si potem poiščeš nekaj, kar tvoj želodec prenese. Potem lahko
    mirno svojega otroka pogledaš v oči, mu zvečer prebereš pravljico in mu poveš,
    da je kralj, kraljična in da ga imaš rad do nebes in nazaj in še trikrat okrog
    drevesa na vrtu in potem brž nazaj k njemuj v toplo posteljo. Poljubiš mu oči
    in zaspi.

    In je vse res, kar si mu povedal! Ker ti to zanj ustvarjaš. To zmoreš – v kapitalizmu
    sedanje dobe, kjer je dovoljena izbira, ali pa vsaj malo izbire, da ti ni treba
    častiti morilcev in strašiti svojega otroka, da bodo prišli zmagovalci in ga
    vrgli v temne jame.

    Ta sistem ni nikoli izdelal odnosa do lastnine.

    Pri prehodu v
    nekaj, kar še ne vemo kaj je, nismo tega odnosa izdelali. Ne starega,
    socialističnega odpravili ali vsaj popravili. V ozadju je še zmeraj »ovo je sve
    naše«.

    Zakonodaja
    zdaj sledi tistemu od prej, ker ni odpravila miselnega okvira. Zato ohranja »ovo
    je sve naše«. Večinoma ohranja zavest, da delamo »naše« dolgove, zaradi nas.

    Samo na
    papirju smo lastniki nečesa! Ker PAČ tako zahteva EU zakonodaja. Ampak oni to
    zahtevajo, ker mislijo, da bomo s tem, ko bo »naše«, se pravi »moje«, izdelali
    odnos. Ja, figo! Pri nas evolucije tega odnosa ni in ga ni bilo. In ga s
    kučanom ne bo.

    V resnici s
    tem, kar je tvoje, nič ne smeš početi, nad vsem še naprej drži roko država!
    Najprej moraš režimski aparat nafutrat, in če ti kaj denarja od tega ostane,
    potem ko te soglasodajalci in država izsilita, ožmeta, lahko še zase kaj storiš.
    S svojim denarjem, na svojem ne smeš nič narediti, če prej ne nafutraš gnile
    države, ki je tako jalova, da nas dela jalove, da bi ji bili podobni.

    Razlika med
    dvema moškima, ki oba izustita isti stavek, postane očitna zaradi odnosa do »moje««.
    Samo to rečeta: »To je MOJA žena!« Pa točno veš, za kaj gre, ko pogledaš ženo!

    Islamist
    ravno tako reče, iste besede uporabi, prav tako je ves smisel in odnos pri
    njem, kot pri drugem v besedi »MOJA«.

    Vendar ta
    drugi ljubi svojo ženo in je spolno ni pohabil. Njemu je center njegovega vesolja.

    Ves vic je v
    besedi MOJE. Ta je stvar odnosa do tistega, kar imamo za svoje.

    Sam denimo,
    imam tale svet, pa tudi Vesolje, za MOJE. Ne morem reči, da je naše, ker vidim,
    kaj MOJI ljudje z NJIHOVIM delajo in kaj iz njega naredijo. Torwej ni NAŠE.
    Bolje, da je MOJE, ker jaz vem, kaj bom iz njega naredil. Oni zase ne vedo.

    Ampak, če je
    vse moje, potem imam v duši nekakšen odnos do tistega, kar je moje. Brez odnosa
    se ne da živeti.

    Odnos, ki je v pojmu MOJE lahko gradim, na
    enak način, kot bi MOJEMU otroku pripovedoval pravljico za lahko noč. In potem
    je vse res, kar mu povem, zato ker jaz to delam.

    Moj prvi
    spomin, takšen iz neverbalne faze življenja, ki se ga živo spomnim, s čustvi
    vred, je tale. Mama me je okopala in me položila na čisto rjuho postelje.
    Velika bela rjuha, dosti prostora, svoboda….. V nekem trebnutku sem se
    sprostil in se posral na čisto belo rjuho. Od mame, ko se je vrnila v sobo, ker
    je medtem nekaj šla iskat, sem pričakoval srečo, ki sem jo sam čutil v trenutku
    ustvarjanja. Skrite besede v meni tedaj, kio še nisem znal z besedami povedati,
    so bile: Glej, kaj sem ustvaril… a ni lepo?

    Od nje sem
    pričakoval veselje, ki bo mojemu podobno! A sem dobil nazajk le đžalosten
    obraz. Je pač morala vse skupaj ponoviti, kopanje in to preoblačenje postelje.
    Maeni pa ni bilo jasno, kaj ji ni pri tem všeč, kar sem storil. Takrat sem
    prvič posumil, da koja mati in jaz nisva eno in isto bitje.

    Najbrž sem ji
    od tedaj naprej začel manj zaupati in sem bil z njo bolj previden. Začel sem
    graditi svoja čustva, ki so bila….. MOJA. Ne njena! Ker sem jih imel rad
    (svoja čustva) in sem tudi njo imel rad,. Sem moral ljubezni ločiti med sabop
    in živeti skupaj s tem, da so pojavne oblike ljubezni lahko različne, da pa
    brez MOJE vse drugačne oblike, skupaj z mano, postanejo nesmiselne.

    Kadar čistim
    pesek, ko iz njega pobiram mačje drekce, pride mjuca in me gleda: kaj to delaš?!
    Kam boš to odnesel? To je moje, veš… ni tvoje, pazi kaj s tem delaš!

    Mi gre na
    smeh, kio se to zgodi, ker sebe vidim v njenem pogledu in jo razumem. Zato
    pazim, kako se obnašam do njenih drekcev. Vsekakor bolje kot se je moja mama do
    mojega!

  • tarantela

    Človek je najbolj pokvarljivo blago in ni ga sistema, ki ga to bitje ne bi spridilo. Noben sistem doslej ni ravnal pravično za vse ljudi. In tudi ne bo. Razlog: Preberi prvih pet besed mojega komentarja.

  • janez.pokoncni

    Dober oris socializma in povzetek bruhanja neumnosti Tomičeve in Kordiševe ob obisku Venezuele. Čeprav kup bedakov skuša zdajšno življe prepričati, da je bilo v socializmu kar ok je bilo v resnici mnogo slabše, kot je danes v Venezueli.
    Socializem temelji tako od zunaj kot od znotraj na laganju. Kjerkoli so se ga dotaknili, so propadli.

    http://www.finance.si/8844363/Venezuela-kaj-za-vraga-se-dogaja-v-socialisticnem-raju

    • Feriss.H

      Ker sem jaz prav na tem portalu že zapisal da v Jugi, v nekem obdobju od začetka 60tih pa tam nekje do sredine osemdesetih sploh ni bilo slabo, moram zdaj odreagirati, ker se nimam ne za bedaka ne za simpatizerja Komunistov. Ne vem koliko si ti star in kakšne so tvoje izkušnje a v obdobju ki sem ga omenil je meni in številnim s katerimi sem se družil ali sem ih poznal, bilo odlično. Družil sem se s mnogimi in poznal sem vse mogoče vrste ljudi, raznih profilov in profesij, nihče od teh ni bil Komunist in vsem je šlo dobro, nekateri obrtniki so bili pravi mogotci. Lokali in gostilne so bili polni, žrlo in pilo se je kot v Antičnem Rimu, ne vem če je bil kdo ki si ni mogel privoščiti letovanja na morju, avtomobilske kolone so bile sicer manjše kot danes a so vseeno najedale ko si padel v njih. Z YU pasošem si lahko potoval vse povsod, razen kolikor se spomnim v usrano Saudsko Arabijo ne. Industrijski paradni konji so nastali takrat, ljudje so si zidali hiše, ne samo po Sloveniji, po celi Jugi. Pa Dalmatinska obala na primer, je že takrat bila vsa pozidana.

      Ni bilo pa Interneta in portalov kot je tale, pa še ta je danes edini v celem Slovenistanu kjer lahko komentiraš dejansko povsem svobodno. Takrat resda nisi smel marsikaj povedati javno, ker te je v najmilejši obliki lahko doletel informativni razgovor, za malo več pa čuza. Danes te pa za brezvezno kritiziranje nekoga lahko doleti tožba prizadetega za “poduhovljene” bolečine in si kot bi mignil obsojen na denarno kazen, ki je seveda ne boš mogel plačati in ti bodo rubežniki zasegli vse kar se bo dalo. Marsikdo bi si raje izbral Jugo-čuzo, samo da bi ne bilo izvršbe.

      Ne vem če se je dogajalo da folk ni dobil plače, zdravstvo je funkcioniralo, privatnih zobozdravnikov je bilo kolikor hočeš, nezaposlenosti pa skoraj ni bilo, saj so prav Slovenske firme novačile delavce iz drugih delov “bratske” Juge. Tudi policaji niso bili slabi, saj jaz sem z njimi imel dobre izkušnje. Malo ali pa precej so šli na jetra cariniki, a se jih je vseeno dalo nategniti.

      Pa še vladajoče Komunjare same so bili bolj človeški, kot da ih je nekaj držalo na uzdi. Ne vem če so takrat bili stvori kot na primer danes neka Murglova, Tomičeva in psihopati iz ZL, ali razni Muden-dorferji in podobni bleferji ki so se nagrmadili v JugoSloveniji po “osvoboditvi”. Predvsem pa vsa ta “nadgradnja ni bila lastnik ničesar, imeli so samo privilegije, danes pa…

      Naj mi nekdo, ki misli da nakladam, pove kako je pa po njegovem “zares” bilo.

      Da se razumemo, niti slučajno nisem za to da bi spet bila Juga, a je pri oceni tega kar je bilo takrat, le treba biti objektiven, enako kot je to potrebno na splošno. Izkrivljanje dejstev ne pelje nikamor in ne koristi nikomur.

      • janez.pokoncni

        Star sem 50 (nekaj malega preko). Vsem nam je bilo v socializmu lepo zato, ker smo bili mladi, ni bilo pa lepo živeti v Sloveniji, v primerjavi z normalnimi državami.

        Upam, da mi ne zameriš, ker tvojega “romana” nisem prebral. Ne ljubi se mi je brati poiskuse kogarkoli, ki bi skušal orisati lepote jugoslovanskega socializma.
        V primerjavi z Avstrijo, Italijo, Nemčijo (da naštejem zgolj nam najbližje kapitalistične države) je bilo v Sloveniji (Jugoslaviji) katastrofalno.
        Roko na srce. Tudi danes se živi v Sloveniji mnogo slabše kot v naštetih državah, vendar je razlika vseeno manjša kot izpred 45 let. Primerjaj povprečne plače med Avstijo in Slovenijo v 70tih letih in danes.

        Sam sem odrasel v začetku 80desetih in na svoji koži izkusil depozit (moral si plačati, če si hotel preko meje), par/nepar, bencinske bone, grozljivo inflacijo, prazne trgovine.
        Kot otrok sem v 70stih hodil namesto očeta stati ponoči v vrste za naročanje premoga in materialov za hišo, ki sta si jo gradila starša.

        Stotine ljudi (med njimi kompletna moja žlahta) pa mi je pripovedovala o brutali med leti 1945 in 1980 (po tem času, nisem potreboval pričevalcev, ker sem na svoji koži kot odrasel človek izkusil vse “čare” socializma).

        Feris, če imaš lepe spomine na socializem si bil ali režimski priviligiranec ali pa je danes skleroza že tako načela um, da si vse pozabil.

        • Feriss.H

          Če bi prebral “roman bi videl da govorim izključno o obdobju med 1960 in 1985. Ne nisem bil režimski in nihče od ljudi ki sem se z njimi družil ali poznal ni bil iz tega legla. Isti ljudje in tisti ki jih prvič spoznam nimajo slabih spominov na to obdobje. Ne mešati vojno in povojno obdobje s tem. Kot sem že rekel, ne glede na vse, je treba biti objektiven. Marsikaj ni bilo v redu, primerjati pa plače v Austriji z takratnimi Slovenskimi je deplasirano ker se to ne da niti danes. Govoril sem pa predvsem o počutju in dejanskih pogojih življenja, in to sploh ni bilo slabo ZNOTRAJ TEGA PERIODA.

          • janez.pokoncni

            Ti pravim Feris. Ali skleroza ali si vse potlačil nekam globoko vase, obstaja pa še tretja možnost, nisi bil nikjer razen v Jugoslaviji. A misliš, da se Severno korejci zavedajo v kakšni bedi živijo?
            V obdobju, na katerega se sklicuješ, je vsako avstrijsko “selo” s trgovino bilo pravi Disneyland za Jugoslavijo. To pa je že krepko “moja era”. Odraščal sem v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnega stoletja, odrasel v osemdesetih.

      • janez.pokoncni

        Moram dodati še tole. Vseeno sem malo preletel tvoj sestavek.

        Poslušaj tole. V socializmu sem v enem obdobju spal tudi s tremi različnimi dekleti na teden. Sedaj sem star prdonja s kupom (sicer zlatih) otrok in zvest ženi. Veš kako neumno bi bilo trditi, da sem bil v socializmu “car”, sedaj pa sem v bistvu “copata in da je za ta moj status “kriv” kapitalizem?!

        • Feriss.H

          Praviš – “Vseeno sem malo preletel tvoj sestavek”

          Pri mnogih je to kot kaže problem, preletite in pol se jaz čudim za kaj folk ne razume kar sem napisal da ne more biti bolj jasno kot je. Osebno če nekaj samo preletim potem to niti ne komentiram

          • janez.pokoncni

            Itak. Gre za to, kako je dejansko bilo in kako dejansko še je. Večkrat sem že omenil, v zadnjih 25tih letih sem bil 2x na Kubi (turist).
            Obisk Kube (pa ne zgolj kakšnega zaprtega hotelskega kompleksa na obrobju Havane, ker Havana “ni” Kuba) nasploh priporočam vsakemu človeku na svetu, ki ni okusili socializma in takisto vsakemu, ki je že pozabil kakšen je bil socializem!

          • Feriss.H

            Nameraval sem ti postaviti vprašanje – Kaj ti je manjkalo v Jugi – a si me prehitel z tvojim vprašanjem. Moram ti še enkrat poudariti, NE GRE za kateri sistem je BOLJŠI, gre za POČUTJE in to je bilo ODLIČNO. To da smo po marsikaj šli v Klagenfurt ali pa na konec Tržaške nima nobene veze. Šli smo tudi samo na kavo v Trst ali pa Klagenfurt. Potoval sem po celi Evropi, samo v Amsterdamu sem bil kakšnih dvajsetkrat. Nič mi ni manjkalo, imel sem pač toliko kolikor sem se potrudil.

            OK tole bi bila moja na horuk sklanfana lista,

            • Povsem logično bil sem MLAD, a vem, to ne šteje
            • Splošna sproščenost je bila bolj izrazita
            • Bila je polna zaposlenost in ljudje niso bili tako tečni kot danes
            • Zdravstvo je bilo malce bolje urejeno
            • Na sodišče si lahko prišel direktno do sodnika, ni bilo potrebe po varnostnikih
            • Enako za Vse upravne enote
            • Splošna varnost je bila višja
            • Če so otroci na primer zamujali domov ni bilo panike da so ih napadli kot danes
            • Ni bilo narkomanov po cestah
            • Ni bilo vlomov in kraj po hišah in stanovanjih
            • Ni bilo Homoseksualne blaznosti
            • Ni bilo toliko Črncev in s tem ti se ni obračal želodec ob pogledu na domačinke in to sramoto
            • Za pridobiti obrtno dovoljenje je bilo malce naporno, a je obstajala ena opcija kjer si lahko opravljal neke dejavnosti brez registracije, in se je davek odvajal po tako imenovanem odbitku in to je bilo vse.
            • Komunistična oligarhija ni bila lastnik tega kar so prihvatili kasneje
            • Sodišča so presojala bolj pravično
            • in t.d….

            Leta 1981 pa sem začel delati za Ameriške Naftne Kompanije po svetu in me v glavnem ni več bilo tu, skoraj dvajset let.

            Poanta je da navaden folk, ko danes slučajno pogovor nanese na to temo, pravi da im je bilo bolje, še enkrat, govorim o POČUTJU. Nihče pa nima želje da bi se Juga obnovila, še posebej ne jaz, ker sem v zasnovi separatist in zagovarjam – vsak na svojem, tudi če bi znalo biti slabše. Če hočeš bolje se pač potrudi sam.

            Zdaj pa če ti se da, odgovori ti meni – Zakaj ti je tako bistveno bolje danes? Samo please, ne primerjaj sisteme, to NIMA VEZE, VEMO KATERI ponuja kaj, kateri pa zavira tisti kaj.

          • janez.pokoncni

            Kaj je bistveno bolje :
            – ni več verbalnega delikta. Prijatelj moj, se ti sploh zavedaš, da bi midva za en nedolžen vic še leta 1985 dobila leto dni aresta?,
            – ekonomska situacija neprimerljiva. Se zavedaš, da smo zaslužili cca. 7x manj kot Avstrijci, v bistvu vse pa je bilo v Avstriji za nas poceni,
            – končno so sposobni dobili možnost, da se pokažejo. Sam sem leta 1991 ustanovil firmo in v nekaj letih zaživel neprimerno kvalitetneje kot v Jugi,

            Seveda pa je mnogo več stvari, ki bi se morale zgoditi in se (še) niso :
            – ukinitev družbenega premoženja,
            – vzpostavitev pravega in ne državnega kapitalizma, z več kot 50% deležem države v gospodarstvu,
            – mediji še vedno šamponirajo glave prebivalcev SLO,
            – ugrabljena država v kateri imajo prihodnost samo otroci “naših”,
            – katastrofalni šolski sitem, ki je šolam vzel vzgojno funkcijo,
            – itd.

          • Feriss.H

            OK, počasi se kristalizirajo pojmi in razlike, čeprav mislim da še vedno gledava na zadevo iz različnih zornih kotov, jaz govorim bolj o počutju ti pa o performansah sistemov. Ob en stavek bi se obregnil ko praviš – “ni več verbalnega delikta” – O je, pa še kako obstaja, samo so ga zdaj prekvalificirali v sovražni govor, in velja za celo EU, ne samo pri nas, in kazni so bolj rigorozne kot nekoč za “verbalni delikt”. V Nemčiji je 87 letna gospa bila obsojena na 10 mesecev – German 87-year-old ‘Nazi grandma’ jailed for denying the Holocaust – http://www.foxnews.com/world/2015/11/13/germany-87-year-old-nazi-grandma-jailed-for-denying-holocaust.html – Pri njih te kazen za tak “delikt” doleti od minimalno dveh let do šest.

            Pri nas je zdaj najbolj aktualna razžalitev dobrega imena in bla bla “duhovne” bolečine in bla bla… in t.d. Bistvena razlika je v tem da te opilijo za težke denarje kar po navadi pelje v izvršbe, seveda če nisi njihov. Isto sranje samo drugo pakovanje.

            Povedal bi ti eno zgodbico o Angležih in Avstralcih s katerimi sem delal v eni od CIS republik iz bivše SSSR, v Centralni Aziji, a ti nerad bereš pa bom to izpustil. Gre pa za POČUTJE in kako so ga oni doživeli tam in kako ih je dobesedno prevzelo…OK, prišla sva do nekega nivoja, a bi vseeno bil potreben manjši tektonski premik da se oba poravnata.

          • janez.pokoncni

            Joj.;=)
            Počutje je čustven odziv. Nabijava in se vrtiva v krogu. Še 1x. Vsi živi Severni Korejci se ta trenutek počutijo fantastično. Kdor se ne, ga raztrgajo psi.
            Pregovorna slovenska favšija v socializmu ni prišla do izraza, ker smo bili vsi isti v revščini. Najlepše je moč socialističnega gospodarstva mogoče orisati z avto industrijo in reči : točno tako je bilo, vse je bilo “češko”.
            Točno takšni siromaki, kot so za nas bili Čehi, Poljaki, Bolgari, smo bili tudi mi za razviti svet. Tista razlika med režimi ex vzhodnega bloka in nami, ki smo jo mi sicer občutili, je bila izjemno majhna.
            Počutje, sreča, itd. so povsem osebne kategorije in na njih bova težko razvijala normalne debate. Sam ljubim moč argumentov, od nakladanj pa bežim, ker so brezplodna.

          • Feriss.H

            Spoštovani janez.pokoncni, imam te za pametnega možakarja, za kakšno mizo ali ob šanku bi se mogoče dalo lažje debatirati in priti do nekih konkretnih, bolj jasnih zaključkov, a takole ne prideva nikamor. Tile tvoji odgovori so slaba osnova za kakršen koli dialog, tudi na splošno z komer koli –

            “tvojega “romana” nisem prebral”

            “Moram dodati še tole. Vseeno sem malo preletel tvoj sestavek”

            “Ne ljubi se mi je brati poiskuse kogarkoli, ki bi skušal orisati lepote jugoslovanskega socializma”

            “Ali skleroza ali si vse potlačil nekam globoko vase”

            Če bi mi takole odgovoril nekdo od teh ki so na moji IGNORE listi, se nebi spuščal v debato. Pri tebi sem pričakoval da bi se dalo malo izmenjati mnenja, da se malo le pojasni neke stvari, enostavno zato ker na tem svetu nobena stvar ni samo črna ali pa bela. Ne vem točno zakaj ne gre, ali nočeš, ali pa res ne razumeš kar ti skušam obrazložiti, ker enostavno samo “malo preletavaš moje sestavke”, ali pa jaz ne znam razumljivo prikazati svojih misli.

            Tale tvoj stavek moram pa vseeno izpostaviti zaradi ciničnega prizvoka – “ki bi skušal orisati lepote jugoslovanskega socializma” – Tole sem sprejel kot sprdanje, ker Jugo-socializem, kot noben drugi Levičarski Socializem nikjer ne opisujem kot neke lepote, in če si slučajno bral moje poste, in ih ne samo preletaval, bi ti to bilo jasno.

            Naslednji vzorec, nazorno kaže zakaj naš dialog ne pelje nikamor:

            PRAVIŠ – “ni več verbalnega delikta. Prijatelj moj, se ti sploh zavedaš, da bi midva za en nedolžen vic še leta 1985 dobila leto dni aresta”

            MOJ RE – O je, pa še kako obstaja, samo so ga zdaj prekvalificirali v sovražni govor, in velja za celo EU, ne samo pri nas, in kazni so bolj rigorozne kot nekoč za “verbalni delikt”. V Nemčiji je 87 letna gospa bila obsojena na 10 mesecev – German 87-year-old ‘Nazi grandma’ jailed for denying the Holocaust – http://www.foxnews.com/world/2… – Pri njih te kazen za tak “delikt” doleti od minimalno dveh let do šest.

            Tvoje ZMOTNO PREPRIČANJE sem povozil z ARGUMENTOM ki je DEJSTVO in ti nisi niti trznil, enostavno si preletel preko tega, ali pa nisi niti opazil. Ignoranca je smrt kredibilnosti.

            Ker praviš da – “od nakladanj pa bežim, ker so brezplodna” – se kar strinjam, in dodajam – pri nerazumevanju, enako kot pri nakladanju (po tvoje) je za bežati stran, po moje pa odnehati.

            PS
            Tale z Severnimi Korejci ti je pa milo rečeno…butasta do obisti.

          • janez.pokoncni

            Zgolj zadnji stavek!

            Niti najmanj ni butasto. Mislim povsem resno. Velika večina severnih korejcev je srečnih. Verjamejo, kaj verjamerjo, vedo, da je SK najboljša in najlepša država na svetu.

            Čudim se tebi. Ti si leta 1980 odšel na delo v razviti svet. Videl si kako živijo Švedi, Nemci, oziroma kje si že vse bil (verjetno nisi šel delati v Bolgarijo) in si lahko sam videl to velikansko razliko med njimi in nami.

          • Feriss.H

            Tale tvoj odgovor razumem kot poskus rahle zajebancije z mano. Če pa slučajno misliš resno, kar še vedno dvomim, ker nihče priseben ne more STRAHOVE Severnih Korejcih opisovati kot SREČO, pa razmisli zakaj toliko SREČNIH S. Korejcev beži na Kitajsko in jih je največja groza da bi jih ti lahko vrnili. Če si to mislil resno, potem si zame budala da ji ni para in se ne “matrej” več z mano.

            PS
            Preberi si še moj odgovor dobu, mogoče ti bo pomagalo

          • janez.pokoncni

            Stari, midva sva verjetno miselno v vzporednih vesoljih. Verjamem, da sva ideološka sorodnika, vendar med nama zeva intelektualni prepad. Ajde, da boš srečen ; enostavno sem prebutast zate.

          • Feriss.H

            Tale z vzporednimi vesolji ti je dobra, ne vem pa kaj ti je treba opletati z intelektualnim prepadom. Enako kot ne upoštevaš napisanih razlag nasprotnika, z določeno patetiko pačiš tudi pojem “intelektualnega prepada”. Nekam vehementno si pripisuješ intelektualno superiornost, kar karikirano asociira na kdo ima večjega, ali kdo je lepši in podobno.

            Za prepričanega v intelektualno ali dejansko superiornost je tole – “Ajde, da boš srečen ; enostavno sem prebutast zate” – še bolj patetično. Butasti sogovorniki me ne delajo srečnega, in če bi te res imel za butastega nebi debatiral s tabo. Ni pa rečeno da so “intelektualno superiorni” imuni na neumnosti. Če pametna oseba govori neumnosti, pomeni da ali se zajebava, ali pa ne ve da je v zmoti ker opleta z napačno informacijo.

            Podobno napačno si interpretiral tudi pojem OBČUTEK z ČUSTVOM. Občutek za toplo ali mrzlo, dobro ali slabo, nima nobene veze s čustvi. Celotna naša debata je kot da bi jaz tebi kazal v eno smer ti pa vsakokrat gledal v drugo, kar bi eventualno pojasnilo tisto z vzporednimi vesolji, čeprav sta, kot kaže, pri nas vesolja prej diametralno nasprotna kot pa paralelna

            Še bolj nazorno, jaz te vprašam koliko je ura, ti pa vsakokrat odgovoriš z – hvala ne kadim.

            Nobena inteligenca pa ne pomaga če je njen lastnik vihrav, površen in kar je najhuje ignorant. glede tega zadnjega pa imam svoj rek, kot neko pravilo desnega palca – IGNORANCA ali pa NEUMNOST, posledično vedno vodijo do istega rezultata…zgrešenega.

            Je pa res da za konfliktno debato krivdo pripisujem tudi sebi zaradi moje verjetno premalo jasne ali pomanjkljive razlage. Zato sem ti pripomnil da preberi še moj odgovor dobu (če se ti da) ker tam sem pa bil maximalno jasen v razlagi svojih stališč.

          • dob

            Tvoje poste je vredno brati, pa janezove tudi (janeza.pokoncnega!). Jaz zraven uživam in obema pritisnem plus za to debato.

          • vzet tajkunom

            Lepo si opisal,mnogo tega je res..pa tudi Dob ti je lepo opisal,svoje videnje..

      • dob

        Feriss.H, mislim, da ti je dobro odgovoril janez.pokoncni Tudi on govori o tistem, kar sam pogrešaš – da govorimo p osebnem doživljanju v tistih časih, da lhjko v spominu pogledamo mimo opredelitve, ki prevladuje danes med nami, torej za komunizem ali proti njemu.
        Tudi meni je takšna debata všeč, če ni vezana izključno na politično vzdušje.
        Sam lahko rečem, da o politiki tedaj nisem razmišljal. O komunizmu nisem vedel nič Imel sem okupatorja doma in ime mu je bilo moj oče. Moja mama me je kvečjemu preganjala, branila nikoli. Šola je bila samo še en preganjalec in hudič, bil sem torej tako zaposlen s preživetjem, da nisem imel ne časa ne želje, da bi se ukvarjal s politiko. Za katero nisem niti vedel tedaj,. d aobstja za nekatere kot oblika življenja. Da bi kaj takega lahko imelo lastno življenje? IN da bi kdo od tega res kaj imel? Tega enostavno ni bilo v moji predstavi.
        Kasnje, v maldostniških leti, nas je ven, predvsem na morje, izvabila želja, da bi bili z ženskami, jasno. Ne vem kaj danes zvabi mlade ljudi ven, ker razsaja strah od AIDS, tedaj se s tem nismo ukvarjali in tisti iz klape, ki še ni imel triperja, se nam tedaj skoraj ni zdel normalen.
        Danes so strahovi dobili drugo obliko, vsaj za nekatere, z leti in z razočaranji se dosti tega spremeni. Največ ljudi postane nostalgično, ker se ne spomnijo podrobnosti, temveč le na splošno, in potem radi pravijo, da je na splošno bilo pa lepo. Tako kot je jetnik v kacetu (konclagerju) navezan na svoj pograd, tako so nekateri navezani na vse tiste nesmisle iz jugoslovanskih časov. Meni je bilo prav en ku**c lepo. Ni mi bilo lepo! Spominjam se zelo podrobno vseh norosti in nesmislov in izsiljevanja, ter sramote, ki je izhajala iz skritih mest, ki jih tedaj nisem opazil in zato ne vedel zanje. Ampak tako, kot ti zdaj praviš, je obrazna mimika zame vse povedala. Videl sem jih po obrazu in tam se mi niso mogli skriti.
        Celo surovost mojih staršev zdaj lahko vidim po tem, kako jim je strah od sistema zažiral življenje. Potem so pa skozi predsodke meni sugerirali “rešitve”, ki jih sami na sebi preprosto niso mogli uporabiti. Mislili so, najbrž, da jim bo pri meni uspelo, pa so me skoraj ubili.

        • Feriss.H

          Hojla dob,
          Ni prvič da ob debatah, kot sva jo imela z janez.pokoncni, dojemam kako težko, včasih skoraj nemogoče je dogovoriti se kaj v parlamentarnih prepirih. Zajebavati se z Demokracijo zahteva debelo kožo in dobro dozo ignorance, in to so “vrline” ki jih ne cenim, in zaradi tega tudi ne cenim politike, ali bolje rečeno politikante.

          Ko praviš – “mislim, da ti je dobro odgovoril janez.pokoncni Tudi on govori o tistem, kar sam pogrešaš” – mi daje misliti da je napaka le na moji strani, ker nisem znal bolje prikazati svojih stališč. Sploh ne gre za POGREŠANJE in še manj za OPREDELITVE do Komunizma

          Poskušal bom še enkrat pri tebi da vidim če mi bo uspelo biti bolj jasen –

          Ko nekdo pravi da je v Jugoslaviji bilo vse zanič in ena sama groza, takoj to primerjam z lastnimi izkušnjami ki so bile vse drugo kot pa slabe, in nisem pripadal privilegiranemu sloju. Da se ne motim, potrditev dobim vsakokrat iz strani mojih ŠTEVILNIH generacijski kolegov, znanih in neznanih. Kaj in kako je bilo skozi mojo optiko sem v debati z pokoncnim že napisal, tako da ni potrebe to ponavljati.

          Za tebe torej –

          NE POGREŠAM Juge, še manj pa Socializma, kar sam lahko vidiš, ker ga povsod napadam, enako kot Levičarstvo, Liberalizem in podobno navlako

          Meni je takrat bilo dobro, in enako mnogim drugim, kar pa ne pomeni da smo imeli Socializem radi, prav nasprotno. Komunistično oblast sem preziral, a so po MOJEM mnenju bili BOLJŠI od današnje vladajoče Levice, ki so po MOJEM mnenju največji izmečki kar jih narava premore.

          Druga napaka je bila ko pokoncni POGOJUJE, da ko pravim da mi je bilo dobro, pomeni da mi je Komunizem boljši od Kapitalizma, kar je totalni NONSENS. Če ti v neki situaciji gre relativno dobro, ali se bolje znajdeš, ne pomeni da ti je sama situacija všeč.

          Ko je počilo pri nas sem se prijavil v Teritorialno, in ko je počilo na Hrvaškem me je metalo da grem tudi tja. Zaradi nekaterih stvari sem sovražil Beograjsko Jugoslavijo, tako da nisem videl vsega kar je postalo jasno kasneje. Naš največji sovražnik ni sovražnik sam, ampak naša NEVEDNOST. Zato mi je stavek ki ga je skoval Rumsfeld o “There are known knowns” in ” there are also unknown unknowns “, skovanka ki prekaša vse velike misli Clausewitz-a in kolega mu Sun Tzu-a

          Tole je njegov celoten text –

          – “Reports that say that something hasn’t happened are always interesting to me, because as we know, there are known knowns; there are things we know we know. We also know there are known unknowns; that is to say we know there are some things we do not know. But there are also unknown unknowns – the ones we don’t know we don’t know. And if one looks throughout the history of our country and other free countries, it is the latter category that tend to be the difficult ones” – BRILJANTNO povedano.

          Rumsfeldova filozofija se je pokazala pri meni 100% točno. V času Juge sem/smo (moj krog) prezirali in celo sovražili vse kar je bilo Rusko in bi renčali že na samo omenjanje besede Rusija. Na omenjanje Amerike smo/sem se topil kot puter na soncu in se obračal na hrbet in mahal z repom.

          Nove lastne izkušnje ter Internet in informacije so prinesli spoznanja, kar je sprožilo novo odraščanje, kar je privedlo do tega da so se mnogi “unknown unknowns” postopoma spreminjali v “known knowns”.

          Zaslepljenost in Trma iz človeka delajo nevedneža, kar pripelje do (mojega) pravila da IGNORANCA ali pa NEUMNOST posledično vodijo do istega rezultata.

          • dob

            Te razumem, Feriss. V prispevku sem poskusil razložiti, da sem precej “podhranjen”, kar se tiče širšega (drugi bi rekli objektivnega) pogleda na socialistično obdobje v SFRJ. Razumem ga samo posredno, prek obnašanja staršev. Pa seveda prek šole, sorodnikov, sosedov in vseh tistih akcij, s katerimi je režim sploh vplival na ljudi in jih poneumljal. Udarništvo, organizacije tabornikov, pionirske, akcij nič nas ne sme presenetiti, štafeta…..), ki pa se me niso dotaknili.
            Fizično že, vendar jih v svoj miselni sistem nisem spustil, ne tako, da bi mojega, ki je temeljil na osebnih izkušnjah, izrinili od tam. Ni mi bilo pomembno tisto, kar sem čutil za tuje. In več ali manj mi je vse bilo tuje, z lastnimi starši vred!

            V tem smislu razumem tvoj poziv, češ, povejte kaj ste v resnici čutili in kako dojemali socializem. Nisem imel izdelane ideje o tem, kaj to sploh je. Nisem imel širokega pogleda na vse skupaj, ker sem bil preveč zaposlen s tem, da sem sebe ohranjal živega, pri živi pameti, da me ne pohodijo.
            Ni e mučil sistem direktno, mučili so me starši, šola, navade ljudi. Tu nisem našel prav nobenega stika z okoljem.

            Saj ga danes tudi (skoraj) ne. Opraviti imam(o) s postkomunističnim truplom, ki v sebi nima dovolj življenja za kaj drugega, kot le za obleko za mrtveca, pa še zanjo si mora denar sposoditi v tujini. Ker ve, da crkuje, si misli, sposodimo si še več, saj itak ne bomo vrnili, ker bomo mrtvi. Bomo vsaj lepo zgledali.

    • Peter

      Vedno ko beseda nanese na socializem in podobne zablode sodobnega sveta, se spomnim na Železno Lady, ki sicer v tistih časih ni bila popularna, ji je a pa, očitno, bilo marisikaj jasno:
      “Eventually, Socialists run out of other peoples’ money to spend.”

  • Je pa treba upoštevat tudi, da so te uspešne kapitalistične države bile tudi večinoma kolonialne velesile v prejšnjih stoletjih. Zato so tudi prej dobile industrijsko revolucijo, kar ti da precejšnjo prednost tudi za prihodnje rodove.

    • Ruggedplant

      Ne bo držalo niti približno – Švica, Luksemburg, Nemčija, Švedska, Norveška, Japonska,… Vse te države so prišle do svoje dobrobiti s trdim delom in predvsem razumevanjem mehanike pravega kapitalizma oziroma delovanja svobodnega trga.

  • Osti jarej

    …kdo grabi drek?…nihče..nam ga mečejo v naše plenice medtem,ko sami grabijo in kradejo vse,kar ni pribito…no,pa še za to ni garancije……

  • Osti jarej

    …in bogati ne bodo ničesar delili….in ne bodo svojih delavcev pravično plačevali….kakšna osamljena lastovka,kje v svetu,še ne prinese pomladi….bo potrebna revolucija revolucij …in takrat bodo letele glave….morda bodo giljotine spet stale kar na ulicah…?!

  • Osti jarej

    …in romči…na začetku je bila Beseda…..

  • Osti jarej

    ..sicer se je pa,po frojdu,najboljš zadet s koko….odpre majnd in človeku da občutek nepremagljivosti… hhmmmm…

  • Unikatna

    Vsi smo sodobni sužnji!!

  • Endri Susilo

    Se strinjam. Dobro napisano.

  • avtohtoni neandartalec

    Psihoanaliza pozna načelno dva tipa predojdipalcev, prva je fetiš plenice, ki predvsem moškim omogoča erotična občutja, če se populajo vanjo, drugo so nasploh otročji ljudje, ki si želijo, da bi ostali z njimi vpostavili podoben odnos kot z dojenčkom. Ne veš kdo je hujši.
    Potem se ti dve skupini delita še naprej prva skupina se deli na prave pleničarje, ki dobesedno nosijo plenico namesto gat in fetišiste, za katere je lahko plenica tudi kaj drugega. In tu postane zanimivo, če je erotika povezana z obutki, ki spremljajo organe za iztrebljanje in telesne odprtine, potem mora biti podobnih fetišev še precej. Namesto pokakane pleničke, je lahko predojdipalec ponosen tudi na žepni robček, s katerim si briše smrkelj iz nosa, na ušesno vato, s katero si čisti ušesno maslo, na droben, tanek in trši predmet, s katerim si čistijo nohte in ovohavajo eksotične vonjave, ki nastajajo s trohnobo. V vseh omenjenih primerih gre za fetiše, ki nadomeščajo primordialno plenico, teh perverzij ne gre mešati z ovohavanjem neprijetnih vonjav, recimo kadar se povohamo pod pazduho in smo impresionirani nad močnim vonjem, ki ha oddaja naše telo, podobno kot se pes večkrat zakadi naravost med noge tujcu, z omamljenim izrazom polnim občudovanja na pasjem gobcu, ko voha umazane gate, ki si jih lastnik dlje časa ni zamenjal.

    Te senzacije spadajo prej v drugo vrsto otročjih predojdipalcev, kjer se načelno razpre cela paleta raznih sindromov in kompleksov, nekateri so med seboj povezani, drugi izolirani, tretji so sprovocirani s kakšnim drugim dejavnikom… vsem je skupno predvsem, da oseba nikoli ni prerasla embrionalnega orgazma, ko so se prvič znašli izven maternice.

    Po fazi predojdipalnost, človek preide v infantilnost, najbolj znan primer je verjetno Peter Pan, zgodba o najstniku, ki nikakor ni želel odrasti, kar me je spomnilo, da dejansko obstajajo različni vzorci infantilnosti, glede na predojdipalne faze, iz katerih se razvijejo. Zato si bom pomagal kar z najbolj infantilnim režiserjem vseh časov, s Stevenom Spielbergom in njegovimi otročjimi mojstrovinami, pri čemer bom poskušal predstaviti tudi terapevtsko fazo, na kakšen način so ostali mojstri razvili zdravo infantilnost. Najprej predjdipalni Steven Spielberg osebno v primerjavi z infantilnim Alfredom Hitchockom: – https://youtu.be/_wYtG7aQTHA

    • avtohtoni neandartalec

      Že v prvem klipu lahko torej opazimo, da Steven skriva pod hlačami pleničko. To je pokazal že v svojem prvem kratkem filmu Amblin (podobnost z njegovo kapitalistično producentsko korporacijo ni naključna), v katerem se nam predstavi kot mlad avtoštopar, ki sreča puncu, s katero ne ve točno kaj bi počel. Ne ujame se niti z ostalimi vrstniki, v tej predojdipalni mojstrovini pleničko predstavlja velika torba za kitaro, katere vsebino skriva do konca filma, ko pokaže, da je na plenici naredil črtico, v obliki ceste, ki ga loči od dekleta, ki se cel film
      neprestano trudi odpreti torbo, dokler mu na koncu ne odpre na hlačih šlica. In zagleda pleničko, ki jo je skrival v torbi za kitaro, zaradi katere ne dobita štopa oziroma ju mečejo ven med vožnjo. V zadnji sceni se Stevenov surogat vrže v morje, vrne se v maternico, medtem ko dekletu pusti odpreti torbo za kitaro, v kateri najde razlog zakaj nosi pleničko, namesto kitare, najde v torbi vso njegovo revščino, torej nadego in rolico toalet papirja; –
      https://youtu.be/tK2S8o4O-yU

      V istem času, se je Jean Luck Godard odločil postati otrok filma, zapustil je komercialno kinematografijo in se posvetil estetiki ter eksperimentirantalni globini filma, ko je posnel FIlm kot vsak drugi, dramo o študentih, ki se spustijo v debato o delavskih pravicah, z zaposlenimi v tovarni avtomobilov, film sekajo dokumentarni posnetki iz delavskih protestov maja 1968,kamera pa se trudi obdržati nevtralni zorni kot ter zadržati neosebni poudarek na skupini kot celoti. S tem filmom se je začelo dolgoletno Godardovo sodelovanje z znamenito anarhistično skupino političnega filma Dziga Vertov Group, s katero je lahko kot režiser in oseba dozorel; – https://youtu.be/Z0cv6hcsBXc

      • avtohtoni neandartalec

        Prvič smo lahko slišali za Spielberga, ko se je v kinematografih pojavil njegov film Duel, zgodba o podivjanem tovornjaku, kjer nikoli ne vidimo voznika, ki poskuša povoziti glavna protagonista. Vsa enakost se v filmu konča v hipu, ko se glavni junak znajde v polni restavraciji, na parkirišču zagledata parkirano kapitalistično pošast in se zave, da je šofer nekdo izmed neprijaznih gostov. Predojdipalni socializem reši edino dejstvo, da je bil že na začetku bolan, nadjaz potrošnikov je bil pripravljen kapitalistom kupiti sendvič in pivo, da bi se pomiril in pustil socializem pri življenju: – https://youtu.be/RSlzFQnf_v8
        Ideja za zgodbo se je v resnici porodila ojstru grozljivke in znanstvene fantastike Richardu Mathesonu, ko jih je skupaj s prijatelji, na avtocesti v resnici zasledoval nek tovornjakar in to ravno v času Kennedyevega umora. Javnost je bila prestrašena in paranoična, medtem, ko so v paniki zapeljali iz ceste, se je zavedel bizarnosti situacije, tovornjak je preganjal človeka,kaj se dogaja s tem svetom: – https://youtu.be/lWFw3MBAtUI

        Spielbergov prvi veliki kinematografski hit je bil zagotovo Žrelo, zgodba o vaškem šerifu,ki naleti na ostanke človeških teles, ki jih je oglodal morski pes, ko želi preventivno zapreti plažo, mu to preprečijo lokalni kapitalisti, ker bi jim nepotrebna panika uničila turistično sezono. Kapitalistični morski pes kmalu ubije dečka, njegova socialistična mati pa obljubi nagrado za vsakogar, ki ga bo ubil, ne glede kaj pravi predojdipalna mestna gospoda. Demokratično socialistična javnost se brezglavo poda na morje in kapitalistični pes jih snede enega za drugim, lastniki kapitala se zgovarjajo, da gre za izolirane incidente, zato Spielberg pošlje v boj profesionalno infantilnega šerifa, v spremstvu doktorice pomorske geografije in vaškega ribiča. Na odprtem morju se vsi trije soočijo s svojim fetišem, infantilni šerif se lahko začne boriti šele, ko premaga svojo fobijo pred globoko modrino, vendar ob tem izgubi prijatelja, ki nasede ideji demokratičnega socializma in v ključnem trenutku ne uspe premagati fobijo pred svojim Mobi Dickom: – https://youtu.be/pmLP0QQPqFw
        Morski pes je bil v resnici zelo sofisticirana mehanska pošast, simbolni falus tedanjega časa, ki so ga ustvarili predojdipalni mojstri za posebne efekte, čeprav se je audiomatron neprestano kvaril, je lahko javnost spoznala, da v socioloških vodah plavajo fetiši poguma in neumnosti. Spielberg je bil prisiljen pokazati, da nosi pleničko, ker je bil morski pes neuporaben, ga je peprosto odstranil iz svoje mojstrovine o morskih psih, namesto stroja je uporabil kar kamero, postavil se je v svoj embrionalni položaj in posnel kadre iz maternice kapitalizma oziroma iz zornega kota svoje pleničke,kar je v socialno usmerjenih potrošnikih vzbujalo posebne mazohistične občutke. Film je postal uspešnica kljub dejstvu, da so sestavili kar tri neuporabne modele morskega psa in skoraj bankrotirali proračun, Spielberg je svojo mojstrovino na vodni plenički imenoval preprosto “veliki, beli drekec”,vsak vreden milijon dolarjev, ki so jih jalovo vlekli po vodi z velikimi žerjavi, na neki točki so zapravili že toliko denarja, da si nihče od predojdipalcev ni več upal odnehati. Ekipa je projetk imenovala “polomija”, Spielberg pa se je vrnil v maternico takoj, ko je bil film posnet do zadnjega kadra, kjer je začel raje pripravljati pleničko za Bližnja srečanja tretje vrste: – https://youtu.be/VMpiXvcqKl0

        • avtohtoni neandartalec

          Zadnja prava predojdipalna Spielbergova uspešnica je tako postal Bližnja srečanja tretje vrste, kjer na koncu ugotovi, da je nekaj tam zunaj ( izven materine vulve). Zgodba govori o skupini Francoskih podjetnežev,ki raziskuje nadnaravne pojave v Ameriški puščavi, znanstveniki odkrijejo metodo, ko s pomočjo glasbe vzpostavijo prve kontakte z neznano inteligentno obliko zavesti.Stiki z nezemljani sprožijo pri ruralnih prebivalcih manično depresivne motnje, zaradi katerih začnejo zavračati infantilna vladna pojasnila o teh nadnaravnih fenomenih in začnejo obsedeno iskati izvor svojih faličnih fantazij, katerih osrednja figura je Hudičev stolp,sublimirana vizija stvari, ki presegajo njihovo pusto, dolgočasno in brezupno vsakdanjost. Kmetje žrtvujejo svojo družino, poženejo se v stampedo čez prepad, po antidepresivih,splaknjenih s potoki alkohola, se znajdejo na temni strani lune in končno ugledajo kapitalistično realnost, mati domovina se prostituira z bitji trejte vrste, katerim skušajo postati podobni in skriva resnico pred civilnimi državljani. Prvi dan v šoli, za kolegico gospoda Vodeba: – https://youtu.be/S4PYI6TzqYk

          Tokrat bom predojdipalnega Spielberga primerjal kar z infantilnim Spielbergom, ko je pokazal kupček gline na plenički, v obliki Hudičevega stolpa, se je lotil verjetno svojega najslabšega filma 1941, s katerim je končno presegel svoje embrionalno okolje. Zgodba se odvija v času zahrbtnega napada takrat analno zrelih Japoncev na deviški Pearl Harbour, ki je služil kot opozorilo kapitalizmu, da se lahko preprosti delavčki sami organizirajo in poskrbijo za vitalne interese naroda. Predojdipalni delavčki si nadenejo pleničke in organizirajo obrambo pred podivjanim kapitalističnim infidelom, iz potičk si zgradijo svoj grad iz peska, v katerem branijo svojo ideologijo. Bi verjeli, da so bili skoraj vsi skeči v filmu posneti po resničnih incidentih, iz časov vojne? Prav to je tista analna vrednost, ki je postala doumljiva mogoče 1% Spielbergovih sledilcev, ki so si dejansko ogledali film in uživali v mojstrovini demnstracije plehkosti dananšnjega patriotizma, kakršno smo lahko tudi pri nas občudovali med osamosvojitvenimi premiki. Tradicionalna družina, na Ferrisovem kolesu, med brutalnimi ukrepi Japonskih psihopatov, banzaiii!!!, WTF?!?: – https://youtu.be/m_PeQCPq8QA

          S to patetično parodijo zahodnega predojdipalčnega patriotizma je Spielberg vstopil v infantilno dobo, v sebi je odkril strast do alternativne zgodovine in estetske umetnosti, prelevil se je v otroka, ki se odpravi iskati Skrinjo zaveze, izdelano po božjih navodilih, v kateri so shranjeni ostanki kamnitih plošč, na katere je sam Bog osebno vžgal deset smrtnih grehov. Indijana Jones neprestano poudarja svoj fetiš, ko stegnejo tace po njegovem dreku, jim v tretjem delu zabrusi, zgodovina spada v muzeje, kamor počasi spada tudi ta njegova franšiza: – https://youtu.be/yXyPvhISkRQ
          Ampak vrnimo se še za hip na izvirnega Indijana Jonesa in plenilci izgubljene skrinje zaveze, ki je verjetno Spielbergov najbolj uspešen film, zgodbo o profesorju zgodovine in amaterskem arheologu, sinu nekastriranega očeta in neznane matere, ki mu jo nadomeščajo mlade, predrzne in pogumne, šarmantne punce. Indiana svoji Marion svetuje,naj zapre oči in naj jih nikar ne odpre, ne glede kaj se bo zgodilo. Medtem so arheološki ostanki izginjali iz dežel tretjega sveta,kjer se je začela razvijati humanistična misel, kopje usode se je znašlo v privatnih zbirkah in v znanstveno raziskovalnih centrih na zahodu, ki si lastijo ekskluzivno praico do interpretacij in nenazadnje avtentičnosti teh mejnikov razvoja današnje globalne skupnosti. Kastriranimnarodom tako ne preostane drugega, kot da se zanašajo na lastno erotično domišljijo, logika profita vodi edino v ponavljajoče se cikluse konstrukcije in dekonstrukcije, medtem ko je resnica varno shranjena in zapečatena v zabojih, v ogromnih podzemnih bunkerjih, za katere skrbijo posvečeni izbranci, ampak to je pa že neka druga zgodba, katere preblisk uzremo edino na koncu, v zadnji sekundi klipa: – https://youtu.be/0APF3SO9tqE

          Tako dobra kolumna, kot jo je osmislil gospod Vodeb, si zasluži tudi konstruktivno rešitev problema, infantilni Spiel -berg(e) (po Nemško; “gora igric”) na ne nakaže nobene alternative, in če že vztrajamo v dimenziji sanj, si moramo pomagati s prostimi asociacijami na isto temo.
          Ko je Freud bankrotiral, zaradi preveč uspešne terapije zdravljenja manično depresivnih motenj s kokainom, je moral za Gestapo izjaviti “Ich kann die Gestapo jedermann auf das beste empfehlen”, če je hotel, da so ga skupaj z družino spustili naprej v London. Vsem toplo priporočam Gestapo,kar bi lahko danes prevedli tudi kot, zbogom, in hvala za vse ribe. Namesto infantilnega Indijana Jonesa, rabimo danes zrelega,odraslega Michaela Douglasa, iz filma Romancing the stone, zgodbo o razočarani pisateljici, ki se odpravi reševati svojo sestro v džungle južne Amerike, ki so jo ugrabili kot prostitukto kokainski narko karteli , ki jo izsuljujejo za načrt do zakopanega zaklada, ki so ga hranili v družini, tam pa naleti na zapitega in ne preveč bistrega pustolovca Jacka Coltona, s katerim se pogodi, da jo bo varno pripeljal nazaj domov: – https://youtu.be/6S-BEfdJ47A

          • avtohtoni neandartalec

            P.S.

            Pozabil sem omeniti še klasično alternativo, kaj se je torej zgodilo s Speilbergom, posnel je zgodbo o odraslem Petru panu, v katrem je Peter na stara leta postal Pan, odvrgel meč in uporabil besedo, ki jo tudi Slovenci dobro poznamo, kot boste lahko videli v zadnjem klipu (če se komu ljubi ukvarjat s to idejo do konca).

            Vojna med egoističnim kapitalizmom in altruističnim socializmom ne bo nikoli končana, ker se ne sme končati. Isto kot bi lahko trdili za legendarne karibske pirate, ki so prepotovali cel znani svet, v lovu za izgubljenimi in slabo varovanimi zakladi, ne zavedajoč se, da je bil njihov največji zaklad pustlovščina sama po sebi oziroma prijateljstva, ki so se med tem stkala med njimi; – https://youtu.be/C6hmQwfEmzc

  • avtohtoni neandartalec

    Socializem ali kapitalizem je tudi dilema filmske uspešnice tega meseca in enega najbolj pričakovanih akcijskih filmov tega leta, Kapetan Amerika 3 – državljanska vojna.
    Za vajo in preden začnejo film predvajati v naših kinematografih, si lahko na kratko pogledamo glavne protagoniste, uspešnica namreč slovi tudi po največ super junakih na kvadratni centimeter zaslona.
    Film je umetnost sanj, ki so osnova Freudovske psihoanalize, zato bi lahko ugibali kdo izmed arhetiptskih polbogov spada v katero skupino predojdipalcev, nenazadnje je treba tudi popularno kulturo jemati kot arhetipski človeški duševi aparat: – https://youtu.be/NG-RPILotmk

  • Janez

    Všeč mi je pozitivna smer komentarjev g. Vodeba !

    V pozitivne, normalne medčloveške odnose, z dovolj kulturne, delovne, tudi denar služeče usmerjenosti !!
    Predvsem pa s polnostjo in iskrenostjo in toplino medosebnih in družinskih odnosov,, otroci itd.
    Ženske ?
    Za moj občutek rabijo vse : ljubečo pozornost moškega, seks, otroke, delo, denar, zdravje itd.
    Predvsem pa spoštujočo pozornost !
    Potem pa depresije ni ! Razen če ne gre za kakšno hujšo obliko depresije.
    Običajno slabo razpooloženje pa ženski ?
    Preženemo moški, otroci , razna razvedrila, ne premalo denarja itd.nečrnogledost … l.r. Janez Komenda

    P.s. Hvala g. Vodeb – kar še več takih poučno vzpodbudnih zapisov !

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!