Šola za življenje – kaj je v slovenskih šolah tako narobe, da tja posegajo odvetniki?

Mojca Škrinjar (foto: STA).

V vročem poletju tega leta si tam na turistično še neukročenem jugu našel škorpijona skoraj pod vsakim kamnom, ki si ga obrnil, našel je vsako luknjo, skozi katero je prilezel v hišo. K sreči so se odrasli in otroci navadili sobivati in postali previdni. Pik škorpijona ni kar tako. To poletje je bilo eno najbolj vročih in še zlasti otroci so ga dodobra izkoristili. Morje je bilo kot toplice, reke in jezera prijetna osvežitev. Slovenija je res prelepa dežela, kjer je užitek živeti. Na prvi šolski dan lahko beremo, da Slovenija tudi gospodarsko cveti.

Toda vsi v Sloveniji ne občutijo le ugodja, še vedno je veliko ljudi, ki si ne more privoščiti več kot pet dni dopusta na morju, na naših cestah je četrtina vozil starejših od dvanajst let, ljudje čakajo na operacije veliko predolgo, dojenčki umirajo, upokojenci z nizkimi pokojninami hirajo, mladi, zlasti vrhunsko izobraženi, odhajajo, otrok se rodi več kot pred leti, toda generacijska vrzel je še vedno prevelika, da bi se pokojninska blagajna sama vzdrževala. Ne slišimo, da bi oblasti sprožile postopke zoper pralce iranskega denarja, ki je pomagal teroristom pri Parizu, Bruslju, Londonu, Barceloni, slišimo pa jezo nad javno dostopnimi ovadbami zaradi zlorabe položaja in plačevanja spolnih uslug v zameno za službo.

Slovenija je prelepa dežela, da bi se ji to lahko dogajalo. Zaslužimo si spremembo na bolje. Več delovnih mest, boljše plače, boljši pokojninski in zdravstveni sistem, znali bi več iztržiti iz bolj kakovostnega turizma, naši mladi bi lahko razvili svoje potenciale doma, namesto da njihovo slovensko dušo v tujini muči domotožje. Eden od instrumentov za izboljšanje stanja v družbi je zagotovo izobraževalni sistem.

Prvi šolski dan je gotovo priložnost za premislek o tem, kaj spremeniti, da bi bili naši učenci in dijaki še bolj uspešni in manj nesrečni v šoli. Kajti naši otroci ob  solidnih uspehih v mednarodnih raziskavah povedo, da matematike in slovenščine ne marajo. To, da je nekaj hudo narobe, kaže tudi množica posegov odvetnikov v šolo, živčnost učiteljev in ravnateljev.

Šola mora v mladih odkrivati potenciale
V prvi vrsti je v šolah treba izvajati vzgojni načrt, ki je kljub strogemu izrazu odlično (zakonsko predpisano) orodje za ureditev harmonije odnosov  v šoli – med učenci, dijaki, učitelji in starši. Le uporabljati in živeti ga je treba. Na učnem področju pa se morajo učitelji ukvarjati z učenci in dijaki, in to ne le pri pouku, temveč tudi zunaj njega – s svetovanjem, kako se učiti in naučiti, s popravljanjem domačih nalog, s kakovostno povratno informacijo o znanju učenca ali dijaka. To pa ni vedno ocena, temveč informacija o tem, kaj učenec ali dijak zna, kje so vrzeli in kako jih zapolniti. Ukvarjanje z učenci in dijaki bi moralo biti predmet ocene kakovosti šole, spodbujanje mladih k odkrivanju in razvijanju svojih potencialov, ne pa zgolj ocene na nacionalnem preverjanju znanja in maturi. Če je kaj položiti staršem na srce, je prav opazovanje tega, kako se šola ukvarja z njihovimi otroki. Toda s tem odnosom je kakor pri ljubezni, ne moreš je izsiliti, lahko jo pa gradiš. Če starši ne bodo cenili učiteljev in če učitelji ne bodo razumeli staršev, ne bo nikoli bolje.

Foto: iStock

V družbi je potrebno vzpostaviti domoljubje in ljubezen do domovine
Prepodrobni učni načrti, še vedno premalo povezani med seboj, omejujejo učiteljevo ustvarjalnost. Takšen učitelj seveda težko soustvarja ustvarjalne učence in dijake. Zgrešen sistem dela z otroki s posebnimi potrebami kaže na temeljno zmoto, kaj individualizacija sploh je. Pri nas sistem učne pomoči ne deluje kot individualizacija, temveč kot izolacija. Domoljubje je po kozmetičnih popravkih zakona, kjer se je domovinska vzgoja pod socialisti preimenovala v domovinsko kulturo, ki diši po oddaljenih socialističnih mrzlih modelih, postalo nekaj, kar se je moč naučiti. Ne, ljubezen je moč le živeti in jo graditi. V naših šolah manjka ljubezni, pa naj se sliši še tako ‘pocukrano’ in konservativno. Čemu le bi se potem starši ne borili proti šoli z odvetniki? Ste že kdaj slišali, da bi proti svojim ljubim ljudem in stvarem uporabljali odvetnike? Kaj niso učitelji tisti, ki naj bi jih starši imeli še posebej radi, ker vzgajajo njihove otroke? Čemu učitelji doživljajo šolo kot mučilnico in so si s sindikatom in ministrico v kolektivni pogodbi izborili, da so lahko le šest ur povprečno na dan v šoli? Ko jim omeniš, da bi bili lahko tam povprečno dnevno svojih zakonsko predpisanih osem ur, da bi se pogovarjali med seboj in delovali celostno in multidisciplinarno, da bi si izmenjavali ideje in burili možgane, dobijo pike, stokajo, da so preobremenjeni s poučevanjem, projekti in vzgojo, in da morajo doma, v samoti, pesniti priprave!? Vzdušje v naši šoli je povsem drugačno od ustvarjalnih okolij najboljših svetovnih podjetij, kjer zaposleni uživajo pri svojem delu, v sodelovanju s kolegi, odgovorni pa jim nudijo najboljše delovne okoliščine in jim ne merijo časa za vrste dela.

Škorpijoni našega življenja so skriti pod težo dneva. Naj vroče poletje preide v blago jesen in razmišljujočo zimo, kam hočemo Slovenci. Ali zmoremo postaviti v družbi pravo domoljubje, ki vključuje ljubezen do domovine in ljudi, zmoremo odvreči socialistične spone in prenehamo biti zategnjeni? Zmoremo oblikovati družbo vključevanja, poštenja in prijaznosti? Slovenija je dežela, kjer naj bo res vsem užitek živeti, brez  takšnih in drugačnih škorpijonov!

Vsem otrokom, ki bodo te dni prvič radovedno v vrtcu tkali prijateljstva, vsem učencem in dijakom, ki danes gredo v šolo z upanjem, da jim bo pridobivanje znanja zanimiva in koristna postaja v življenju, želim, da ohranijo svojo radovednost, vsem staršem, da želijo svojim otrokom vse najboljše in znajo to tudi prepoznavati, vsem vzgojiteljem in učiteljem želim veliko več sproščenosti, skratka, uspešno šolsko leto!

Mojca Škrinjar

  • traktor

    Takšno stanje, kot je v šolstvu je pa povsod po Sloveniji. Tudi v privatnem sektorju. Razlog, fovšija. Ljudje ne prenesejo, da je kdo boljši, uspešnejši in nočejo se od njih učiti, izboljšati. Eden drugemu mečejo polena pred noge. Starejši nočejo prenašati znanja na mlajše. Nikjer ni nobene odgovornosti, pripadnosti. Vsepovsod vlada nezadovoljstvo.

  • AlojzZ

    Kaj je v slovenskih šolah narobe? Prav nič. Slovenska šola ima nalogo, da vzgaja odlične potrošnike in poslušne državljane. To nalogo odlično opravlja.

    • učko

      Ja, pa tut delavce in strokovnjake, predvsem te slednje !!!!

      • AlojzZ

        Ja, ampak naše strokovnjake! NAŠE!

        Delavce??? Neumnost! Te vzgajajo farji pri verouku.

  • Učitelji imajo nek program in ga morajo spelat in tudi ogromno informacij predat učencem v zelo relativno kratkem času. Učenci pa te ogromne in hitro pridobljene informacije zelo hitro pozabijo. Pomembno bi bilo za šolstvo v utrjevanju znanja. Vse je nekaj hitro in se mudi. Kapo dol pa učiteljem, ki upištevajo ta dani šolski sistem in hkrati dajejo in izkazujejo našim otrokom toplino, ljubezen, pomoč,…

    • samotoje

      Dober učitelj:
      – živi in se obnaša tako, da je mladim zgled v šoli in izven nje;
      – svojim učencem izkazuje spoštovanje, kot si ga mlad človek zasluži, se ne vtika v njihove zasebne zadeve, telesne značilnosti, izgled itd.in enako zahteva od njih;
      -staršem pokaže in pove, da je v prvi vrsti njihov partner pri vzgoji;
      -od dijakov zahteva točnost, doslednost in trdo delo (in je tak tudi sam);
      -pregleda učne načrte in kritično presodi, kaj je potrebno in kaj je balast;
      – dijake uči kritičnega, samostojnega razmišljanja, ne dovoli piflanja, nauči jih iskati informacije in jih uporabljati itd.
      Še nekaj stvari je, ampak naj bo dovolj.
      Na takih učiteljih stoji šola in taki učitelji so zid, preko katerega ne morejo politika, umazane spletke, odvetniki, slabi ravnatelji ali pa kurnik, imenovan zbornica.

  • luckyss

    Težko je biti domoljub v državi kjer te vsak dan okradejo in kjer večina dela za minimalca..

    • lidija

      Res težko, ampak je vredno.

      • luckyss

        Kako vredno..morda tako, da tvoje domoljubje izkoriščajo pastirji za bogatenje na račun ovc ?!
        Da ne govorim o “kanon futru”, ki ga predstavljajo takšni in drugačni domoljubi, ko jih liderji dovolj naščuvajo…

        • lidija

          Spet te je tvoja ljuba nategnila, da si tako nasajen že zjutraj. :)

    • traktor

      Res je, večina dela za minimalca. Lahko pa to malo razčlenimo. Velika večina visoko izobraženih ne dela v svojem poklicu, dela na manj kvalitetnih delovnih mestih. V velikih podjetjih in v JS so takšni na minimalcu. V privatnem sektorju, pri manjših delodajalcih so seveda, če obvladajo svoje delo na minimalcu le na papirju. Dodatek je v kešu. Zato, da poberejo še vse možne socialne transferje. In nalijmo si čistega vina. V Sloveniji je pač premalo denarja in država je veliko, veliko prepožrešna, da bi bilo delavcu možno legalno izplačevati podoben neto, kot na zahodu. Torej. Kaj? Požrešni mali delodajalci, ki komaj preživijo ali požrešna država. Kaj je večje zlo?

      • luckyss

        Egizem je problem…krade vsak, ki ima možnost…eni pod okriljem države, drugi v zasebnem sektorju, politiki , cerkvi..Ni, da ni ;)

        • lidija

          Tudi ti kradeš in lažeš.

        • traktor

          Večkrat sem že napisal, da v Sloveniji krademo vsi. Eni milijone, eni drobiž, eni kradejo socialne transferje, eni ure delodajalcem, ki jih ne naredijo, eni goljufajo pri davkih. Ampak skupni imenovalec vseh teh kraj je, za en kurac država. Slovenija ni več dobra država za normalne ljudi. Je dobra samo še za nekatere.

          • Mojca pokraculja

            Parafraziram spoštovanega J. Pučnika.
            “Slovenije ni več. Zdaj gre za yugoslavijo!”

          • rrrrr

            Zadeto do obisti! Mojca, čestitam ti in žalujem obenem

          • Mojca pokraculja

            Hvala. Še parafraziram: Razžaljeni žalujejo obžalovanje.

      • Darth Vader

        največje zlo je to, da je šolski sistem postal neke vrste gojišče socialnih eksperimentov, pri čemer so razne avtodestruktivne teorije(kolektivizacija) in miselni virusi (teorija spolov, vohunjenje za aktivnostmi staršev preko nekih razrednih igric tipa – kaj ste počeli včeraj doma) uporabljeni na poizkusnih zajčkih – otrocih, ko imajo še zelo mehke glave in so še zelo podvrženi vplivu odraslega človeka……pri tem je nujno potebno poudariti,da na ta način ubijajo vse v otroku, od kreativnosti, do želje po znanju, do razmišljanja z lastno glavo in proizvod slovenskega osnovnošolskega sistema je debilen, popismen in opravilno nesposoben najstnik, kateri nima pojma ne od podjetništva, ne od finančnega sistema, ne od računalništva še manj pa od kmetisjtva, proizvodnje hrane ali pa priprave hrane…..

        • traktor

          Z napisanim se moram, na žalost, strinjati. Kaj češ, sem pač realist Mladih ljudi pač ne znamo več naučiti kako živeti in preživeti. Vse temelji na nekakšnem parazitiranju. In vse bo vzel hudič, če bo šlo tako naprej.

        • Mojca pokraculja

          Šolski sistem je gojišče štrukljevega sindikata in uradniške učiteljske “kaste”. Skupaj držijo kot “žabja jajca” ! Najmanj 50.000 jih je ! Armada – več kot policajev jih je!

          • traktor

            In za razliko nas vseh ostalih, ki samo jamramo vsak zase, oni držijo skupaj. In ko hočjo več, gredo skupaj na cesto, z Ray Ban očali na nosovih in Armani cotami vred. Reveži iz gospodarstva pa samo tiho spremljajo, kako jim odpirajo njihove denarnice z drobižem.

          • Darth Vader

            šolski sistem in učne vsebine so dobili predlagane s strani globalne socialistične internacionale, katera je zainteresirana za uničenje nacionalnih identitet, vzgoje odvisnikov od države ter seveda uničenja naroda skozi brisanje spolne identitete, ker je cilj globalistom, kateri so uporabili globalno socialistično internacionalo za uporabne idiote izvrševanja agende, katera bo, ko bo dokončno implementirana uničila obe sferi, tako globalno socialistično internacionalo, kot seveda nacionalno državo, kot protiutež viziji ultra-globalistov…..no pa da ne bomo samo teoretičnih bučk prodajali, si poglejmo v praksi, kako izgleda to, o čemer pišem…..v zadnjih letih je recimo postala pomembna zadeva “zelena politika” “okoljevarstvo” “zelena energija”…..tukaj si lahko pogledate, s slovenskimi podnapisi, kako se skozi zelene učne vsebine reprogramira vrednostne sisteme mladih ljudi, vrednostni sistemi, kateri so enaki komunističnim vrednostnim sistemom….. https://www.youtube.com/watch?v=22zIIyiZgAU potem tukaj si lahko pogledate, kaj pravzaprav je bil sistem CO2 izpustov (podlaga za prvi globalni davek) https://www.youtube.com/watch?v=ge6_oKEyEe0

          • Mojca pokraculja

            “Zelena politika” pa zgleda tako, da jaz striktno ločujem odpadke ne da bi me kdo v šoli to “učil”. Mularija pa meče vse poprek, potem pa jaz še za “mularijo” presortiram odpadke, kamor spadajo, ker njim se pa to ne ljubi. Slaba domača vzgoja, kaj čmo :))
            Linke pogledam kasneje.

  • tasilo

    “na naših cestah je četrtina vozil starejših od dvanajst let”

    Ja in?? Moj avto je star približno toliko kot naša država, 27 let.

    Malo rjavi tu in tam, amortizerji so že malo gumijasti, sem ter tja je rahlo butnjen, žlakov s parkirišč ima nekaj, na haubi ima dve vdrtini od toče, originalna kuplunga po 185.000 km ne prime več najbolje, dve lučki v armaturi sta crknili, zadnjo polovico šasije in podvozja sem že obnovil, ker so mu nekoč zadnji amotrizerji skočili v gepek … Ni (še) lep, je pa tehnično brezhiben. Za 30. rojstni dan bo dobil generalno obnovo, originalno klimo in originalni usnjen interier, pa novo feršterkerijo.

    Ampak moj avto se da pri tej starosti popraviti in spedenati in zrihtati ko cukr … naše države pa ne.

    • Mojca pokraculja

      Mati mila, to pa je “domoljubje” ! Lohk bi se špeglal po tvojem avtu ! Čestitam !

      • tasilo

        O hvala, hvala! Ampak ni se za špeglat’ po mojem avtu — no ja, malo že –, za špegat’ se je po meni. Jaz namreč, kolikor le morem, skrbim za svojo lastnino in za stvari, ki mi nekaj pomenijo.

        Hi hi, z mojim avtkom bova potem kmalu del slovenske dediščine; on tehnične, jaz pa kuturne. Oba bova imela status starodobnika. Ampak saj veš, kako pravi tisti zakon “Vse, kar je bilo dobrega, so nehali izdelovati”.

        • Mojca pokraculja

          Se razume tasilo: za špeglat in za špegat ! Brez dvoma.
          Starodobniki so “the best”, to itak. Le “kulturna dediščina” me skrbi, saj veš z njo počnejo kot …ne ne bom napisala.

          • tasilo

            … kot svinja z mehom. Že že, ampak na daljši cajt kulturna dediščina preživi, svinje pa ne.

          • indijanka

            Preživi vsebina. V njej se skriva vrednost.

          • tasilo

            Plečnik je v Križankah napisal Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin.

    • lidija

      Seveda, če pa hodiš na dopuste v tujino z letalom, tam pa si najameš najboljše taksije…..
      Vsega ne moreš imet. :)

    • samotoje

      Bravo, ti si moje sorte. Kaj pa volan? A je še? Dobro ga je imeti.

      • tasilo

        Saj pravim, da je tehnično brezhiben, vozen, registriran, v dnevni uporabi. Počasi ga bom začel pedenati za status starodobnika (jan 2020, torej še manj od dve leti in pol). Žal ne želim napisati, za kateri avto gre, ker jih je v Sloveniji tako malo, da bi me utegnil kdo po njem spoznati. Ima pa legendarno mašino C20XE, ki še vedno deluje ko švicarska ura, saj olje menjam na 10k. Aja, in nikoli ne tankam na Petrolu ;)

        • stajerc5

          Ascona C, 2.0i 16V, Reg. tablice pa ne povem…
          Cez Opela ga ni, imas prav!

    • dob

      Tak avto, kot ga opisuješ ti, je družinski član. Vozi na srce.

    • Nata

      Mejdunečka. . . . . . saj ne smeš voziti star avto po naših prekrasnih cestah, no ?? Hm. . . . . . . za 30. r. d. ? Ko bom pa jaz velika, bom pa naredila šoferski izpti, da se bom lahko lepo sama odpeljala na katerikoli koncert v Sloveniji.

    • indijanka

      Zbiratelj torej? Lepo..

      • tasilo

        Nisem zbiratelj, saj za zbirateljstvo nimam niti denarja niti prostora. Zbiratelj je moj sosed, ki ima čez 30 legendarnih starodobnikov. Jaz bi rad pa samo enega spravil v tovarniško stanje, v “mint”, pa moram najprej vprašati prašička, kaj bo rekel. Oba s prašičkom namreč veva, ko se lotiš, ni nikoli konca. Ampak ko bo fertik, bo pa curkček!

        • indijanka

          Sliši se lepo. Tudi sama skušam v obeh sinovih prebudit občutek za vsebino na vseh področjih življenja. Njun oče poskrbi za dosegljivost “dragih” stvari. Sama pa prebujam odnos do dragocenosti.Zato smo se večkrat priključili “spačkarjem” med prvomajskimi počitnicami. Malo smo jim bili čudni, zanimiva izkušnja.

          • tasilo

            Tvoja družina je srečna, da Te ima. In obratno, kakopak.
            Spačkarji so face. Sem bil nekaj časa med njimi, spaguar je bi moj prvi avto (tanti anni fa), šraufal in rihtal sem ga sam. Odlična izkušnja in šola, saj je prav po šolsko narejen. Se mi zdi fino, če pobje znajo pošraufati kakšen preprost motor ali avto, prisežem pri tastarih legicah (starih kockah Lego).

          • indijanka

            :) spremljamo se. Vse je šola. Tudi zame so bila šola spačkarska srečanja. Čeprav delam z ljudmi in za ljudi, sem introvertirana perfekcionistka :), ki živi v svojem svetu. Spačkarji so ” face” drži. Všeč so mi.

  • Mojca pokraculja

    Ojoj, spet se cedita med in mleko ! In jadikovanje , nad domoljubljem, nad “ljubeznijo” , nad…! In lepote naše domovine, ah ah…komu se ne orosi oko, a ne ga. Škrinjar ? Potem pa ti grdi grdi starši, ki imajo nevzgojene otroke . Za povrhu pa še odvetniki, škorpijoni, ki prežijo nad vsakim “pedagoškim” prijemom pedagoga !!! A da otroke tepemo, maltretiramo, lepo prosim tega pa že ne.
    O kako grozno nam je v šolstvu. Še dobro da imamo Štruklja, še dobro, da mi učitelji šole izbiramo ravnatelja in imamo 5 glasov v svetu šole. Kaj bo ravnatelj naredil in kako bo šolo vodil je odvisno od “nas”-petih predstavnikov zaposlenih , ki so v svetu šole. Že že, da so na delovnem mestu podrejeni ravnatelju kot pedagoškemu vodji, a tukaj je obratno.Če bo neubogljiv, mu že pokažemo.
    Če drugače ne, bo pa Rozmanček pomagal, kajneda !

  • tasilo

    “slišimo pa jezo nad javno dostopnimi ovadbami zaradi zlorabe položaja in PLAČEVANJA SPOLNIH USLUG v zameno za službo.”

    Plačevanje spolnih uslug?? Alo, tetica, kdo je zdaj komu plačeval spolne usluge? Alzo, če jaz kaj zastopim situacijo, je najbrž mišljeno “plačevanje S SPOLNIMI USLUGAMI v zameno za službo”.

    ** Hi hi, drugače bi pri vsej tej kolobociji kdo utegnil pomisliti — Zoki je plačal farmacevtko s seksom, da mu je ona zrihtala službo župana.

    • Mojca pokraculja

      Tetica – ( nemorem si kaj, ampak ob tem me popade huronski smeh), pač tako razume biznis :))

  • Morala

    Joj no, če si nekdo lahko privošči že pet dni dopusta na morju, mu ne gre slabo…tudi 12 let star avto, če ima, ni problem…problem so tisti, ki životarijo in si ne morejo privoščiti niti dneva na morju in nimajo niti starega “pleha” od avtomobila.

  • Mojca pokraculja

    “Čemu le bi se potem starši ne borili proti šoli z odvetniki? Ste že kdaj slišali, da bi proti svojim ljubim ljudem in stvarem uporabljali odvetnike? Kaj niso učitelji tisti, ki naj bi jih starši imeli še posebej radi, ker vzgajajo njihove otroke?”

    Nej mi no nekdo prosim razjasni zgoraj zapisano. Enostavno ne štekam te “ljubezni”.

  • Antonius

    Monolog Mojce Škrinjar se bere kot zelo prepričljiva in utemeljena skrb o vzgoji naših šolnikov.
    Dialog z njo je pa druga zgodba. Posluša zgolj sebe in nikogar drugega. Da uveljavi in spelje kakšno svojih komolčarskih nakan je sposobna kakšne “čednosti” speljati tudi za hrbtom in pod mizo.
    Če bo ta ženska, kar si močno želi, postala ministrica za šolstvo, bo ona PRVA, ki jo bo doletela interpelacija.
    Kakšno škodo bo ta interpelacija naredila eventuelni Janševi vladi si lahko samo mislimo!
    Nekaj izkušenj z njenim početjem sem postrgal s svoje kože, ostalo so mi dodali pa drugi, ki so imeli priliko brati njene ministrsko sekretarske dekrete.

    • Mojca pokraculja

      Odlično Antonius ! Ministrsko sekretarske dekrete, hahaha. Tudi te smo brali ! Ko bi vam bilo dano brati še njene ravnateljske !?

    • Anthon

      Anglež Winston Churchill je Sloveniji in Slovencem povzročil nikoli odpustljivo strahotno gorje, ko je vrnil slovenske vojne ujetnike jugo-slovenskim milicam, ki se jim je fučkalo (in se jim deloma še) tako za mednarodno kot za domače pravo.
      Iz tvojega pisanja razberem dvoje:
      1) da ti je za zgornje prav malo mar, sicer si ne bi mrtvoudno prilepil slike tega patrona
      2) da nisi v stanju ločevati vladne politike na področju šolstva od ščebetanj učiteljic in wanna be učiteljic, ki že enega ravnateljevanja niso v stanju razumeti brez poskakovanja.

      Vse skupaj te determinira v takšnem hudem negativnem smislu, da si bom skenslal tvoje “modrosti” z izbiro Block User. By.

      • Antonius

        Pozanimajte se, komu je zgodovinar grof Tolstoj očital vrnitev prebeglih Slovencev v Avstrijo, potem pa vzvišen pametujte in podučujte druge. Lord Aldington bo pravi naslov vaših očitkov Churchillu.
        Zahvaljujem se vam za priznanje, ki mi ga podeljujete z Block User-jem.

        Jaz vas ne bom blokiral, ker je treba imeti pred demokratičnimi očmi tudi take, kot ste vi.

        • Anthon

          Z veseljem bom kliknil Block User, ker sem še dodatno ugotovil, da ne premoreš niti neke osnovne empatije. Iz partizanofilstva se ne pride med demokrate brez ostanka.

          • Antonius

            Partizanarskega kurjenja še danes ne kapirate.
            Poiščite že enkrat tistega strica, da se boste lahko končno spravili s partizani, domobranci in sami s seboj.
            Speljite se od mojih komentarjev in me že končno blokirajte.

          • lidija

            Anthon, mislim, da si se malo prenaglil.
            Antonius je srčen in vsega spoštovanja vreden gospod. Še malo pa se boš tudi sam prepričal.
            Lep dan ti želim !

          • Anthon

            Srčna je tudi Ljudmila, na svoj razdiralni način pač. V parlament je spravila 5 poslancev ob “obglavljeni” konkurenci. Ta tvoj favorit je pa itak mimo s svojimi stališči in vikanji. Neodemokrat pač.

    • hermannn

      Kariera gospe učiteljice angleščine in magistrice gospodinjstva::ravnateljica še v starem režimu, dir. direktorata 2004-8, predsednica sveta Zavoda za šolstvo, svetovalka na istem Zavodu, predstojnica OE KR, ravnateljica Zavoda za invalidno mladino, pa neka šefica študentskih domov, pa šefica kabineta ministra. Za njo se je vsa ta leta pogosto slišalo, da stopa v prevelike škornje, kar seveda ni daleč od resnice, predvsem pa je skrbela za svojo R..!!

      • Mojca pokraculja

        To zadnje prav gotovo. In kot vidim je bilo to “popotovanje” od ene do druge funkcije zaman, ker vse do danes ni prav nič dojela. Iste mantre ponavla že vrsto let, ne zmore pa nobene kritične presoje, da sploh ne omenjam sposobnosti argumentiranja.

    • dob

      Stari, popolnoma razumem kar hočeš povedati!
      Res pa je, da jaz nisem ne pravi ne dober naslov za izrekanje mnenja o šoli. Enkrat sem na predstavitvi neke knjige, v kateri sem v enem delu tudi sam sodeloval, rekel nekaj takega, da je potem ena upokojena gimnazijska profesorica reagirala: Ja, še tega se nam manjka, da bi nam en tak kot si ti reformiral šolstvo!

      Jaz sem ji odgovoril, da me je narobe razumela, kajti jaz šole ne bi reformiral, temveč bi jo zakuril!
      Tam je biloo cirka 100 ljudi, in vsi so ploskali temu, kar sem rekel. V njih je bil še živ spomin na njihovo šolanje, ko so postali starši se je pa temu spominu dodalo še šolanje njihovih otrok. ČUtili so vso bedo in jebado našega šolstva. Njim ne morš nakladat.

      Ampak to niti ni tak pokazatelj, vsaj meni. Bolj mi je grenak tale dogodek. Mimo moje hiše hodi en deček s torbo težko kot sto hudičev. Komaj jo vleče. Nekega dne sem mu pa le rekel: ti zrihtaj vžigalce, jaz pa prinesem 20 litrsko kanto bencina, in zakuriva tvojo šolo.

      Skozi njegov izmučen obraz se je prikazal nasmešek. Vsaj za trenutek se mu je svet zdel smiseln. Preden je zopet postal nesmiseln.

      • Antonius

        Tudi jaz bi dodal svojih 20 litrov bencina, pa še kramp bi prinesel s seboj, da bi prav v temeljih vse skupaj postavili na novo.
        Leta mi narekujejo nek malce zadržani okvir, ampak pri zgoraj podpisani, ki se nam predvolilno prilizuje se mi pa dvigne pokrov.
        Vesel sem, da se je v javnost vendarle “razbobnala” resnica o “učiteljski strokovnjakinji”, ki si umišlja, da EDINA vse ve.
        Ja, bencin, kramp in bager, krampu v pomoč bi bilo potrebno za začetek reforme šolstva.

    • indijanka

      Ufff..rada te imam. Polepšal si mi dan. Njene kolumne preprosto preskočim. Naveličala sem se plavati proti portalu z osveščanjem, da se žalosti, ne da preoblikovati v strogost. Še manj je prava pot, da zaradi žalosti spreminjaš svet okoli sebe. Spreminjaš lahko le sebe. S sprejemanjem in zaupanjem v vsa čustva. Borila sem bom z vsemi močmi, da bi kdo lahko tako aktivno posegel v moje otroke..nekoč vnuke kot piše Mojca. V njihov razum. Razum je le del ravnovesja. Praviloma bi v fazi učenja moral biti zadnji na vrsti. Ker bi svet morali dojemati s srcem in dušo in izkušnje zapisati v razum. Starši se vedno bolj zavedamo, da otroke le spremljamo. Šolniki pa še vedno mislijo,,da so otroci material za preoblikovanje. Ahh….

  • dob

    Kdaj smo izgubili svoj jezik.

    BLAGOSLOV IMENOVAN ŠOLA
    “Prišumele sapice, niso vzele kapice, vzele so fantiča!” Je rekla tovarišica učiteljica, ne brez ustrezne mimike na obrazu in s pomenljivim poudarkom. Potem je pogledala po razredu, kot je to v navadi v vseh primerih, ko te hočejo posebej opozoriti na globlji pomen ugank, pregovorov, ljudskih rekov in podobno. Globina ljudske modrosti!

    “Srbi me tič, ker se mi je vnela kožica,” pove učenček pred celim razredom, in to še celo precej zaskrbljeno!
    “Je to kakšna uganka?” de na to učiteljica.
    “Ne, “ odvrne učenec. “Tič me srbi, ker se mi je vnela kožica.”

    “Marš iz razreda!”

    Morala:
    V šoli nas učijo o zgodovini in stvareh, ki se nikogar več ne tičejo, še mojega tiča ne, zanikajo pa obstoj vsega, kar se dotika vseh nas zdaj in tukaj in nam je še kako potrebno za življenje.

    Šola nam odtrga glavo od telesa!

    In kaj tu počne morala? Nič! Morala je pri tem vedno naredila, kar je morala, nikdar tistega, kar si je v resnici želela.

    • Mojca pokraculja

      Bi rad povedal, da so vsepovsod samo še “glave” ?

      • dob

        Človek razmišlja s Telesom, ne z glavo! Le da tega človeštvo še ne ve, ker komandira glava. Zato pa je vse narobe.

        • Mojca pokraculja

          Absolutno drži. Groza me je tega. Ampak čas teče hitreje kot si mislimo, sploh pa hitreje kot si želimo.

      • dob

        SFRJ so uničili sami odličnjaki! Niti enega cvekarja ni bilo med njimi.
        S Slovenijo je pa isti drek, ker gre po isti poti. Vodijo jo isti ljudje kot SFRJ, in vodijo jo enako kot so vodili SFRJ.
        Mi smo zgleda osamosvajali milana kučana od njegove južne bande. Pač ni bilo dovolj denarja za vse pri koritu, zato si je kepec omislil svoje korito in zdaj ga ima. Slovenija je samo ime za kučanov fevd, njegovi sužnji so zadovoljni s tem, kar nimajo.

        Jugoslavija je razpadla povsod južno od Slovenije, ohranila se je SAMO v Sloveniji. In zdaj se tu bohoti in vse izsiljuje – na tuj račun! Dolg te šale znaša 35 milijard evrov! Trenutno!

        • Antonius

          Dob, NEPOZABNA je tvoja ugotovitev, da je šel Kučan iz velike Jugoslavije zato, da je iz Slovenije naredil malo socialistično demokratično Jugoslavijo.
          To je tvoja resnica stanja v Sloveniji, ki bi jo morala dati SDS na predvolilne plakate po celi Sloveniji.

    • tarantela

      No, vidiš, zakaj je obrezovanje pri muslimanih higienska zadeva in ne toliko stvar vere.

      • dob

        Saj je tudi klanje ovac za verski praznik stvar sovraštva in ne vere! Le da se je laže izgovarjati na vero in na običaje.
        Pri nas k temu dvojemu dodajamo še ideologijo!
        Toda za vsem tem stojijo čisto navadna brezsrčnost, maščevalnost in sistemsko privzgojeno sovraštvo.

  • dob

    ŠOLA
    Učiteljica na tablo nastavi problem. Past za otroke. Eden po eden učenci hodijo pred tablo, a naloge ne uspe rešiti nikomur. Tačas si učiteljica pazljivo beleži ocene, pripombe, opombe…

    Potem pride deček, prime kredo v roko in jo z vso silo vrže vanjo. Zraven zakriči, z vsem glasom, ki ga premore jezno telo otroka:
    ” Kaj me brigajo tvoji problemi! Zunaj sije sonce, grem se ven igrat z žogo.”

    Kar je temu sledilo, si lahko sami mislite. Toda mali je zame – dalajlama!

    • Mojca pokraculja

      I kaj je sledilo? Odvetniki, dragi moji, a niste nič razumeli ?!

      • Anthon

        Pozabila si natipkati še 27-ič: Štrukljev sindikat. Kakšna preciznost v tvojem “razmišljanju”!

        • Mojca pokraculja

          Jest nič ne razmišljam :))

          • Anthon

            Vidim.

          • dob

            Kaj čmo mi reveži razmišljat, če pa Štrukelj in njegov sindikat razmišljata za nas. Če pa česa ne domislijo, se pa s tabo posvetujejo.
            Torej – kaj čmo mi razmišljat! Mi samo denarnico odpremo in to vzdržujemo, da vi razmišljate namesto nas. To pač stane.

          • Anthon

            Tu pa nisi dojel pointa, zato je zame ta odgovor brezpredmeten.

    • Anthon

      Dob, videti je, da sodobne mladine ne poznaš baš dobro. Je že res, da bo ta nadaljevala naš svet, a je med njo večinsko že tista, ki je lučala učitelju krede v glavo. Dalajlamisti = milenijci.

      • dob

        Kjepa. A ti kdaj poslušaš kaj berejo Moderndorferji z listkov v parlamentu?

        ….. preprečiti bančni kriminal…. bančnega kriminala…… bančni kriminal…… z bančnim kriminalom…… bančni kriminal…..

        Čita z lista šolski spis, ki je tršici všeč in bi zanj dobil ocenilo z odlično!
        V resnici je on eden ceglov, ki gradijo, podpirajo, in branijo sistemsko korupcijo in bančni kriminal. In ti cegli vladajo v parlamentu in tej državi. Pazijo, da se jim sistem ne poruši. ne smejo od tam, pa če nič ne naredijo. Dovolj je, da zasedajo svoja mesta, da jih drug ne bi zasedel in kaj storil.
        Prebrani spis v parlamentu je torej čista neumnost! Besede kot so “preprečiti bančni kriminal” so tam samo zato, da odmevajo v prazno. Nič ne pomenijo.

        Kdor čaka, da bodo komunisti ukinili korupcijo je dovolj neumen, da misli, da se bo komunizem sam ukinil. Da bo kučan ukinil samega sebe kot diktatorja, in da bo spustil svoj bedasti režim iz rok in ga prepustil normalnemu pravnemu redu (ne svojemu bavconskemu, ki ga sam kontrolira!). Ta diktatura, ki zdaj nam vlada in sebe v posmeh zdravi pameti imenuje demokracija, drugače kot koruptivno sploh ne zna poslovati. Nikoli ni znala! Če temu sploh lahko rečemo poslovanje.

        • Anthon

          V avtoritete se meče krede. Če se ti ne da, oziroma bi se raje zabaval. Kuučan z avtoriteto nima nič. Njega marajo, ker on noče postavljati mej. Je pač anrahić.

    • Hun

      mali je zame upornik…ti nimas genetike za tako potezo…ti kot arhitekt si sigurno vs zapiflan sedel v prvi vrsti in se slinil k ucitelju

      • dob

        evhun

        • Hun

          hahahhuhun

      • Anthon

        Točno si ugotovil: mali je revolucinar, kot Maček. Takšne, ko odrastejo, v demokratičnih državah zaprejo, ne pa nagrajujejo. Komuno misleči ste ves čas sredi nerešljivega problema. Občudujete vrhunske športnike, ki so višek napiflanosti, na drugi strani pa občudujete “upornike”, ki nimajo niti toliko samodiscipline, da bi se poštevanko dobro naučili. Ste zaciklani, skregani z logiko.

        • Hun

          tole z Mackom mi ne disi..ker on je bil povzpetnik, ovaduh, hinavc….
          sm mislil da bos zvestejsi Jansi ki se je upornisko boril za demokracijo bil pa zaprt v rezimskem sistemu..

    • bednick

      Kr neki.

    • Franc Popndekl

      Zame pa neobvladljiv razvajenec, ki mu je treba ob takih izpadih prašiti hlače celo sezono, po potrebi pa tudi dlje…

      • dob

        Da, Zemljarič, prav imaš. Si vzel zdravila?

        • Franc Popndekl

          Škoda, da ni več Ruglja. On bi ti lahko razsvetlil pot razmišljanja, po kateri te sedaj vodijo trenutni modni trendi

          • dob

            Zakaj mi je ti ne poveš, te pravilne poti? Zakaj se zgovarjaš na pokojnika, da bi mi lahko povedal tisto kar si ti misliš. Ti mi razloži. Če si živ.

  • tarantela

    V šolah ni nič narobe, le mularija nekaterih staršev je tako razvajena, starši pa bogati in prepotentni, da grozijo z odvetniki.
    Predlagam, da svoje razvajence učijo kar doma.

    • Franc Popndekl

      Vidiš, zato je pa treba nekaj znati, ne pa se samo kurčiti po lokalih…

  • bednick

    V socialnih šolah- kar slovenske šole tudi so, so pomebna delovna mesta za “naše”.
    Učenci so nujno zlo.

    • Franc Popndekl

      Tudi enega dneva odsotnosti učitelji ne prešvercamo. Ko so dijaki in učenci, ki jih je po novem moderno poimenovati OTROCI, na bilo katerih počitnicah, nam tajnice striktno pišejo dopust. Pa še morje aktivnosti je, ki jih moraš za šolo opraviti v šoli ali s pomočjo spleta doma, a se mi zdi, da naštevanje in razlaga ne bi padla na plodna tla. Pa če še kdo ne ve…, v šoli si moramo štemplati prisotnost.

      • lidija

        Eh Francelj, ti nisi učitelj, he, he,..

  • dob

    UČENJE V SAMOOBRAMBI

    Takole je bilo z mojim učenjem.

    Človek je poleg tega, da uporablja razum, tudi čustveno bitje. Le da naša kultura, kot še mnoge druge, precenjujejo razumsko inteligenco na račun inteligence čustev. Zato ima večina ljudi zdaj zakrnela čustva.
    In kaj to pomeni – zakrnela? Preprosto: ne uporablja jih!
    V tej družbi niso funkcionalna, človek sploh ne ve kaj naj z njimi počne. Ne ve, kako so uporabna in kako jih uporabljati.

    Po mojem mnenju poteka normalno učenje takole.
    Človek se čustveno odziva na dogodke, jih tako spoznava in kasneje tudi sam prepoznava. Brez tega ni učenja.
    V tem vidi zgodbo in ji zato lahko sledi, kar mu pomaga ustvariti notranjo varnost in občutek gotovosti, da bo lahko ponavljal prijetne stvari.

    Prav tako se nauči, kaj mu je neprijetno, zanj in za druge škodljivo, tudi nevarno in boleče in se uči spoprijemati se s tem. Bolečina ni tam zato, da ostane, temveč je kompas, ki nam kaže, kaj v Stvarstvu ni prav, ker ni na pravem mestu. Vse ima namreč svoje pravo mesto, vendar to ne pomeni, da mora vse biti naenkrat in hkrati vse tu.

    Okolje človeku vsili bolečino in ga pri tem nagovarja, naj jo ignorira, češ, tako pač je. Navadi se!
    In mi naj bi se zaradi tega bolje počutili?! To je absurdno. Bili naj bi celo ponosni, da kaj takega zmoremo! Nekatere kulture so iz zanikanja lastnih občutkov naredile celo znanost.

    Bolečina naj torej Stvarstvu ne bi bila vodilo, ki nas usmerja, da vemo kaj je prav in kaj narobe.

    Civiliziran človek je v tej kulturi izpostavljen drugim ciljem in usmerjan k Bolečini že od rojstva naprej. Z vseh strani je spodbujen, naj bolečino prezira, jo ignorira, svoje želje pa omejuje, do bolečine in še naprej. Primoran je podrejati se diktatu okolja.
    Zanikanje nečesa, kar boli, je postalo kultura!

    Čustven odziv na okolje je po moje normalen in potreben, ker se le tako lahko učimo. Brez čustvenega dojemanja dogodkov ter odnosov med ljudmi se pač ni mogoče učiti. Skratka: Brez čustev ni učenja, brez učenja ni znanja, brez znanja ni napredka. Simpl!

    Če se spomnim šolskih let, najprej osnovne šole, pa gimnazije in študija na fakulteti, lahko mirno rečem, da sem se vsega, kar sem odnesel iz šole, naučil v samoobrambi. To seveda z učenjem nima nič skupnega.
    Spričevala in diplomo sem dobil v čisti samoobrambi! Smešno.

    Pred kratkim mi je znanka prebrala odlomek iz knjige o disleksikih in avtistih. Oblik disleksije je mnogo. Sebe sem prepoznal v opisu, kako disleksičen otrok reagira na tekst iz učbenika. Disleksik zmrzne ob pogledu na učno snov, ker ne spozna besed. Ne razume stavkov, ker v njih ne vidi zgodbe, ki bi se njega dotikala.
    Zato ne ve, kaj hočejo od njega. In tako velja za vse simbole, ki jih otrok ne zna pretvoriti v njemu razumljivo zgodbo in zato njemu razumljivo govorico!
    Tako sem se počutil jaz ves čas mojega šolanja.

    Na fakulteti nisem razumel opisne geometrije. Sedaj, ko delam s 3D programom za projektiranje stavb, vidim zgodbo v risbi in skozi njo zlahka prepoznavam uporabnost opisne geometrije. Jasno mi je o čem govori, vem zakaj jo potrebujem pri delu in vsako potezo lahko sproti preverim, če je pravilna in kam me vodi.
    Iz napak se učim! Vse napake so mi dobrodošle.

    Včasih, ko kolegom pomagam razrešiti kako težavo, mi rečejo: o, ti pa vse znaš! Jaz jim pojasnim, da sem zabit ko noč, ker stokrat padem v eno in isto luknjo preden ugotovim, kje sem naredil napako. In zakaj ponavljam, ne da bi vedel kje delam napake.
    Zato zdaj znam drugim pojasniti, kje so napake, in tega ne naredim iz znanja. Znam pa zdaj razložiti ves postopek neznanja in delanja napak!

    Zahvaliti se imam torej neznanju, ne pa znanju.
    Ljudje, ki vse takoj razumejo, si ne vzamejo dovolj časa, da bi nam, ki nimamo pojma, razložili napako, jo razdrli, doumeli njeno tehnologijo, saj o napaki ničesar ne vedo.

    V šoli, pa je vsaka napaka bila sramota! Zato smrtno nevarna in je prinašala posledice. Poleg tega v šoli nisi smel čustveno reagirati praktično na nobeno stvar; razen seveda če je umrl Tito, kar se ni zgodilo pogosto.

    V pomanjkanju čustvenega stika z zunanjim okoljem (družina in šola sta mi predstavljala sovražno okolje) sem moral sam sebi in v sebi ustvariti sebi prijazno, razumljivo okolje, v katerem sem lahko preživel. V njihovem ne bi mogel.

    Tako lahko trdim, da že ves čas živim v dveh paralelnih svetovih. V svojem ne plačujem položnic.

    Brez mojega sveta, ki sem ga sebi sam ustvaril, sploh ne bi mogel živeti. Tisti zunanji, pa bo kljub plačanim položnicam propadel.
    V mojem svetu, ki sem ga, ponavljam da sam, ustvaril iz sposojenega, zanemarjenega materiala, da ne rečem odvrženega in odpadnega (te so moje propadle izkušnje z zunanjim svetom!) sem zlagoma ustvarjal svet, narejen po moji meri. Iz drobtinic sem nazaj sestavljal štruco kruha! Začel sme pri rkajcu in nadaljeval proti drugemu krajcu. Vmes pa razmišljal, kako štruca kruha mora zgledati.

    V okolju sem funkcioniral tako, da sem ohranjal svoj svet, za katerega sem bil prepričan, da bo preživel. Za tistega zunanjega nisem tako zelo prepričan.
    Predvsem pa tistega zunanjega še vedno ne razumem. Ne razumem zakaj sebi počne, kar počne. Jasno je, da v peklu, ki ga ustvarja, ni mogoče preživeti.

    Tako sva hodila po dveh tirih, jaz in okolje v katerem živim. Ves čas sem imel občutek, da me bodo nekoč ujeli in me ubili, ko bodo dojeli, da jih imam za norca. Da sploh nisem resen prebivalec njihove norosti.
    Opazili bodo, da ne investiram v njihovo norost, da ne gradim dovolj prizadevno njihove noriščnice, da ne sodelujem dovolj prizadevno in zvesto pri njihovih teorijah.
    Ker jim ne verjamem. Kar spet pomeni, da jim ne zaupam, tega pa ne marajo. Tega zelo ne marajo.

    Ne le, da sem se v šoli učil iz samoobrambe, zdaj tudi živim iz samoobrambe.

    Skratka, zame je zunanje okolje disleksično in vsi ljudje so disleksiki, ki preprosto ne razumejo moje govorice. Nimamo skupne abecede, da bi se sporazumeli, ker ne čutimo enako. Ne poznamo istih črk, ne simbolov, ki označijo stanja in počutja človeka. Ne razumemo in ne čutimo na enak način. Zdi se, da niti ne na podobnega.

    Učimo se na različne načine, jaz počasneje in po svoje, preko številnih napak – oni pa imajo svoje načine. Največkrat si moram njihovo vse sproti prevajati v moj jezik, ker sicer jih ne razumem. Ne vem, kaj hočejo. Jaz njihovih načinov ne razumem in si ne znam predstavljati, kako so lahko zadovoljni s tem, kar znajo.

    V šoli sem se v pomanjkanju razumevanja učne snovi (odotnost čustvene komponente učenja) posluževal nadomestnih načinov učenja, kot je denimo učenje na pamet. Kar pa mi ni in ni šlo od rok.

    Ko zdaj pomislim, ne znam niti ene pesmice iz osnovne šole!« Pa smo jih obvezno morali znati. Recimo: Zdravljica, Uvod h Krstu pri Savici ali Gregorčičeva Soči.

    Učiteljica je rekla, da nihče ne bo ušel, da moramo vsi znati te pesmi na pamet. Da nas bo vse izprašala. No, mene ni izprašala in jaz nisem znal.

    V vojski so vsi znali sestavne dele min in orožja, jaz pa se nisem mogel zapomniti imen in sem vedno imel težave s tem. V sak s tremi razredi osnovne šole, se je naučil, kako so smrtonosne prioprave sestavljene, jaz pa ne! Pa sem bil na kursu za desetarja.

    Moja težava je bila, da nisem videl zgodbe v stvareh, pa tudi nisem vedel zakaj naj bi se me njihove zgodbe dotikale. Na drugi strani se jim moje zgodbe niso zdele dovolj zanimive, ali sploh dovolj zanimive, da bi jih hoteli slišati. Zato jim jih tudi nisem povedal. Zato smo oboji zdaj tam, kjer smo.

    V svojem (zanje sicer disleksičnem, morda celo avtističnem) svetu sem si ustvaril svojega, osebnega Boga, ki je ustvaril Vesolje. Potem sem ga skušal razumeti. Hotel sem vedeti, zakaj je ustvarjal.

    V meni je ustvaril Stvarstvo, ki ga razumem in ono mene razume! Ker sem sam rodil Boga, ni možno, da ga ne bi tudi razumel. In ker je On ustvaril Stvarstvo v meni in ne kje drugje (saj ga je ustvaril meni in zame, njim ga očitno ni, ker mu niso pustili) tudi ni možno, da ne bi razumel kako Stvarstvo in Bog deluijeta.
    Svojega Boga sem ustvarjal prav z namenom, da naredi Stvarstvo po moji meri! Ne tuji.

    Zakaj je ustvarjal? Da ne bi bil sam.
    Bog je ustvaril vesolje, da ne bi bil sam.

    Jaz pa Njega prav tako. In ker je zdaj vse vesolje v meni, sem zanj jaz odgovoren! Odgovoren sem za vse, kar je v meni, in vse, kar je v meni, je moje! Spada k meni.
    Odgovoren sem tudi za Boga, ki sem ga naredil. Nikoli ga ne bi pustil samega, da se muči brez moje pomoči, to bi bilo nečloveško in v nasprotju z vsem, kar sem, kar vem in čutim.

    Vse, kar vem, vem skozi Njega in zaradi Njega. Čutim kar On čuti!
    Učim se od Njega in On od mene. Za nič na svetu ga ne bi pustil samega, zdaj, ko vem, kakšen je svet! Pretepli bi ga ali mu storili še kaj hujšega.

    Zdi se mi zdi smešno prazno upanje sveta, da bo finančne krize kmalu konec. Hkrati ne vidijo, da so počeli vse, da bi to krizo povzročili. Čudno bi bilo, ko ne bi nastala.

    Preprosto povedano, sproti so potrgali vse povezave med posledico in vzroki, ti pa so njihova dejanja, ki so do sem pripeljala! Namensko so uničevali in tako zabrisali sledi za sabo, iztrebljali simptome bolezni in jih fragmentirali do nerazpoznavnosti, kar je bil njihov poglavitni namen.
    S tem so uničili vso logiko, ki povezuje vzroke s posledicami.

    Njihova težava je, da ne razumejo razlike med Odgovornostjo in Krivdo; zanje je to dvoje eno in isto. Pa ni. Odgovornost je gibljiva in išče rešitve., in je na strani Življkenja, ker hoče živeti. Krivda pa je negibna, s sabo nosi Smrt.

    V mojih očeh in v očeh Mojega Boga je takšno ravnanje neodgovorno.

    Toda midva se učiva drugače in imava do svojega Stvarstva drugačen, predvsem pa globoko čustven odnos.
    Brez njega se ne bi mogla ničesar o njem naučiti in najino Stvarstvo bi v meni shiralo. Najmanj, kar je, ne bi napredovalo. Meni pa ne bi ostalo kaj ohranjati pred tem svetom, ki se zdaj podira, ker sebe uničuje.

    Je pa takšno ravnanje za njihov svet značilno in znotraj njihovega sistema tudi logično.

    Celotna civilizacija obstaja izključno na glorificiranju Krivde. Krivdo uporabljajo kot orodje, s katerim izsiljujejo eden drugega. Niti, za katere zdaj vlečejo, so tako na gosto prepredene, da ves čas nekdo vleče preprosto zato, ker se zatakne, kamorkoli krene. Drugi pa padajo in medtem ko padajo, še sami vlečejo niti.
    Potem pa, kdor močneje vleče, dlje obstane in kasneje pade, ampak pade pa vedno. Nesmiselno je iskati začetek niti, ker nihče ni odgovoren. Vsak se izgovarja: “… ne vem od kod teče nit, jaz sem tudi le privezan… in čim se premaknem, nekoga nategnem in drugi mene…”.

    Tako funkcionira njihov svet!

    Bilo bi skrajno neumno pričakovati, da bo kriza kar izginila, da je nenadoma ne bo več. Vse poti, ki vodijo v krizo, so še ostale, rekel bi celo, da jih ves čas popravljajo, flikajo, vzdržujejo v prejšnjem stanju, ki je zanje bilo dobro. Ves denar se investira v njihovo »posodobitev«, dodajajo se še stranski pasovi njihovih hitrih cest k slavi in uspehu. Vzroki so še vedno tam, kjer so bili, le da so si gospodje postavili novo prometno signalizacijo, ki prepoveduje vožnjo v narobe smer. Pravijo, da je to nevarno.

    Vzroki namreč morajo ostati zakriti, nedotaknjeni. »Original cause is off limits«, bi rekli cigani in Dalaj Lama.

    • Olga

      Hvala, da ste nam na zanimiv način predstavili drugačen pogled na svet in nas s tem obogatili.

  • Bozz

    Učitelji LGBTQ sodomije v šolah…le pazite, da vam Bog streh ne odpihne z vaših šol, kot vidimo v raznih neurjih po Sloveniji. Tako je to, če deluješ proti Božjim zapovedim. Vedno več bo tega, vedno večja in močnejša bodo neurja…

  • Aton

    Kaj uči naša šola (in družba nasploh)? Lepo govori, zganjaj demagogijo in vsesplošno ljubezen, pa boš lahko kradel in bogatel na račun drugih!

  • Bozz

    Kaj je tako narobe? Svetopisemske discipline otrok, ki je krojila našo zahodno kulturo, ni več. To je narobe.

    Proverbs 22:15
    Foolishness is bound in the heart of a child; but the rod of correction shall drive it far from him.

    Proverbs 29:15 The rod and reproof give wisdom: but a child left to himself bringeth his mother to shame.

    Slovenski prevod:

    Pregovori 22:15
    V otrokovem srcu je zakoreninjeno bedaštvo, vzgojna šiba ga spravi iz njega.

    Pregovori 29:15
    Šiba in opominjanje dosegata modrost, razpuščen otrok pa dela sramoto svoji materi.

    Samo naši levičarji, sekularneži in “liberalci” vedo bolje, pa se bodo pač morali naučiti iz teh problemov, ki jih sedaj imajo po šolah, da je Bog tisti, ki ve najbolje, oni pa bedaki, ki uničujejo njegov red in s tem družbo in ves svet.

  • Franc Popndekl

    Kaj Škrinjarca še živi???

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!