Stres, kajenje in pretirano sončenje: Bolezen ne izbira, vi lahko

(Foto: iStock)

Evropska unija se je z ustanovno pogodbo zavezala k varovanju zdravja ljudi, države članice pa so si dolžne prizadevati za izboljšanje javnega zdravja, preprečevanje bolezni in za odpravljanje nevarnosti za zdravje.

Promocija zdravja in spodbujanje zdravega načina življenja, zaščita pred nevarnimi boleznimi in lažji dostop do zdravstvenega varstva so prioritete zdravstvene strategije EU z naslovom “Skupaj za zdravje,” EU pa pri tem tesno sodeluje s Svetovno zdravstveno organizacijo, ki je bila ustanovljena 7. aprila 1948, na ta dan pa tudi obeležujemo svetovni dan zdravja.

Patricija Šulin, poslanka v Evropskem parlamentu. (foto: osebni arhiv)

Za zdravstvo zagotovljenih skoraj 450 milijonov evrov
Države članice morajo poskrbeti za inovativen, učinkovit in vzdržen zdravstveni sistem, za kar je v evropskem proračunu za obdobje 2014–2020 zagotovljenih 449,4 milijona evrov. Pri oblikovanju zakonodaje na področju zdravstva pa aktivno sodeluje tudi Evropski parlament. V pisni izjavi, katere soavtorica sem tudi jaz, smo poslanci opozorili Evropsko komisijo na prekomerno porabo antibiotikov in jo pozvali k boju proti prekomerni porabi in zlorabi antibiotikov. V Evropi umre kar 25 tisoč ljudi na leto zaradi okužb z bakterijami, odpornimi proti zdravilom, okoli 75 % predpisanih antibiotikov pa je predpisanih neopravičeno, predvsem v primeru grip in prehladov.

V Sloveniji je invalidnih okoli 13 % oseb
S staranjem prebivalstva pa narašča število invalidov. 80 milijonov ljudi živi z vsaj eno izmed oblik invalidnosti, od tega ima več kot 45 milijonov ali vsak šesti Evropejec dolgotrajne težave ali status invalida, v Sloveniji pa je invalidnih okoli 12–13 % oseb. Vse več pa je tudi duševnih motenj. Prevladujejo depresija in anksiozne motnje, ki se nemalokrat zaključijo s samomorom, Slovenija pa ima celo enega najvišjih količnikov samomora v EU. Zato podpiram odločitev Svetovne zdravstvene organizacije, da letošnji svetovni dan zdravja poteka pod geslom “Spregovorimo o depresiji,” ki naj bi prizadela 14 % odraslih, poporodna depresija pa kar vsako šesto žensko po porodu, v Sloveniji okoli 3.300 žensk letno.

Kljub porastu duševnih bolezni se še vedno premalo dela na preventivi, ozaveščanju in načinih za pomoč bolnikom, ne da bi jih dodatno stigmatizirali. Pri iskanju pomoči pa bolnikom dodaten problem predstavlja nejasnost, kam po pomoč, saj imamo npr. v Sloveniji psihiatre, psihologe, psihoterapevte in družinske terapevte in vsi se ukvarjajo z duševnimi boleznimi, vendar vsak na svoj način. Na to sem opozorila tudi Evropsko komisijo, pristojni komisar Vytenis Andriukaitis pa mi je odgovoril, da se vzpostavlja platforma za izmenjavo dobrih praks na področju duševnega zdravja.

Kaj je pogosto usodno? Stres, kajenje in pretirano sončenje
Najpogostejši vzrok smrti pa so še vedno različna rakava obolenja. Zaradi raka umre letno 1,7 milijona Evropejcev, število na novo odkritih rakavih obolenj pa narašča s staranjem prebivalstva in zaradi dejavnikov življenjskega sloga, kot so stres, kajenje, pretirano sončenje itd. Na Severnem Primorskem, od koder prihajam, sta pljučni rak in rak dojk celo pogostejša kot drugod v Sloveniji, na Obali pa prednjači kožni rak. Pri zdravljenju je ključnega pomena čim prejšnje odkritje in začetek zdravljenja, da bi boj proti raku postal prioriteta EU, pa pozivajo tudi številne resolucije Evropskega parlamenta.

(Foto: iStock)

Prek raziskovalnega programa Obzorje 2020 je zagotovljenih preko 7 milijard evrov za raziskave za izboljšanje evropskega zdravstva, napredek na tem področju pa je naredila tudi Slovenija, saj so bila rakava obolenja glavna tema slovenskega predsedovanja Svetu EU.

Osebno podpiram vsakršno pobudo, ki gre v smeri preprečevanja te zahrbtne bolezni, podpisala sem tudi pisno izjavo o boju proti raku dojke v EU, podpiram pa tudi slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna. Na pobudo Alzheimer Europe in slovenskega društva Spominčica pa sem podpisala tudi deklaracijo Glasgow, ki poziva k oblikovanju evropske strategije za demenco in k oblikovanju nacionalnih strategij v vseh evropskih državah. Podpisniki se zavzemamo za obravnavo demence kot prioritete javnega zdravstva v Evropi in za vzpostavitev globalnega načrta v boju proti demenci.

Demenca prizadene 1 % ljudi do 65. leta in 60 % do 90. leta starosti, pri 80 % obolelih pa se razvije Alzheimerjeva bolezen. V Evropskem parlamentu je bilo leta 2007 ustanovljeno Združenje European Alzheimer’s Alliance, ki podpira nadaljnje raziskave za zdravljenje demence, za katero še ni zdravila, na vseh nas pa je, da pomagamo bolnikom in njihovim svojcem. Bolezen ne izbira in že jutri lahko demenca prizadene tudi nas!

Patricija Šulin