Poteza vrhovnega državnega tožilca Draga Škete, ki je suspendiral Zvonka Fišerja, njegovega predhodnika na mestu generalnega državnega tožilca, je pogumna. Seveda povsem zakonita, tako je moral ravnati, kljub temu pa tudi dovolj drzna, kajti s tem se je obregnil ob tajkunsko-udbovsko omrežje, ki je nastavilo Fišerja in seveda stoji za njim. Tega omrežje Šketi zlepa ne bo odpustilo. Najbrž bo Drago Šketa imel zaradi tega že kmalu kar nekaj težav in s prvimi napadi, kakšno podtaknjeno afero in diskreditacijo v kakšnem režimskem mediju bo to hitro jasno.
Škrlec nosil torbo Zalarju
V Sloveniji še vedno ni povsem običajno, da bi zakoni veljali tudi za posvečene, za prvorazredne, ki so si na tem področju ustvarili domala popolno imuniteto. Nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar in vrhovni državni tožilec Zvonko Fišer sta leta 2012 čez noč, tik pred padcem Pahorjeve vlade, ustoličila Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Škrlec je bil pred tem tožilec in državni sekretar, znan tudi po tem, da je nosil torbo ministru Zalarju. Ko je Pahorjeva vlada razpadala in so podgane zapuščale barko, je omrežje za lojalne kadre dobro poskrbelo. Seveda je bil Škrlec na to direktorsko mesto imenovan protizakonito, brez javnega natečaja, na kar je opozarjala tudi KPK, ki jo je takrat vodil današnji pravosodni minister Goran Klemenčič. Pet let se ni zgodilo nič, natančneje, dogajalo se je vse, kar je bilo potrebno, da bi zadeva zastarala in da se Zalar in Fišer sploh ne bi zagovarjala pred sodiščem. Ko je druga Janševa vlada zaradi nepravilnosti pri uporabi določbe novele zakona o državnem tožilstvu razveljavila odločbo o imenovanju višjega državnega tožilca Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva, so tožilci sprožili orkestrirani napad, češ da je vlada posegla v strukturo tožilstva. Vehementnost leve oblasti se je nedavno pokazala še v tem, da so Škrleca imenovali še za nacionalnega predstavnika Slovenije pri Eurojustu. Tudi na ta način so demonstrirali, da jim nihče nič ne more, naj javnost in del politike lajajo, kolikor hočejo, karavana bo šla dalje.
Škrlec je vseskozi delal vse, kar mu je bilo naročeno in si je zaslužil še nagrado na mednarodnem parketu. Evropo bi bilo dobro spomniti na delovanje slovenske mafijske države, kajti tudi Evropski uniji in njenim institucijam vendarle ne more biti vseeno, koga pošilja Slovenija v njihove vrste. Škrlec je zvesti režimski tožilec in zaradi neomajne zvestobe in poslušnosti so ga postavljali na položaje, kjer je bilo treba opraviti kakšno posebno nalogo. Zaupali so mu tudi članstvo v Odboru strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma (MONEYVAL) pri Svetu Evrope, botri pa so v NLB imeli odprto pralnico iranskega denarja za potrebe financiranja terorizma in slovenske elite, ki se finančno regenerira s provizijami od tega posla.
Epohalno odkritje policije: v NLB niso prali denarja!
Mimogrede, ravno te dni je policija prek enega od režimskih medijev sporočila, da v NLB ni bilo pranja denarja in niso odkrili kaznivih dejanj. Milijarda evrov iz Irana v času mednarodnega embarga in 30 tisoč nakazil na različne račune, od Miki Miške do Jake Racmana, in bogate provizije na računih v davčnih oazah, naša policija pa ne vidi nobenega suma, nobenega kaznivega dejanja! Ko so tovariši miličniki raziskovali pranje denarja v NKBM, o katerem sem pisal pred poldrugim desetletjem in me je gospodarsko-kriminalna združba hotela likvidirati, tudi niso odkrili pranja denarja. Res pa je, da je za pranje denarja osumljeni koroški podjetnik Janko Zakeršnik miličnikom plačeval piknike. Če so se miličniki konec osemdesetih ali v začetku devetdesetih let prodali za kakšen piknik, potem je cena današnjih policistov najbrž že kaj malega višja.
Hkrati pa je zanimivo, zakaj je to sporočilo prišlo na dan v času, ko se pričenja drugi krog volilnega spopada za predsednika države. Očitno se je ozadje s Kučanom na čelu odločilo, da bodo vendarle pustili, da Pahor zmaga. S tem, ko so spisali in naročili objavo policijskega sporočila o pranju denarja NLB, bodo na prihodnjih soočenjih razbremenili Pahorja. In očitno si bodo Šarca prihranili in ga bodo še nekaj mesecev medili za novi obraz na državnozborskih volitvah, saj je je znano, da je Cerar s svojo stranko že nekaj časa politično truplo.
Reševanje tovariša Fišerja
Toda vrnimo se k Fišerju. Ne smemo biti naivni, da bi se tovarišema Zalarju in Fišerju karkoli zgodilo. Omrežje bo poskrbelo, da bosta ostala nedotaknjena. Državnotožilski svet je Fišerja vseskozi ščitil, ob zahtevi, da se Fišerja zamenja s položaja generalnega tožilca zaradi nepravilnosti pri imenovanju Škrleca, je državnotožilski svet zapisal, da te kršitve niso tako hude, da bi predlagali razrešitev. Hm, priznavali so, da so kršitve bile, vendar »ne tako hude«. Če primerjamo Fišerjevo vlogo v primeru Škrlec in Patria, potem njegove kršitve v prvem primeru res niso tako hude kot je bila umazana njegova vloga v primeru Patria. Vendar, medtem ko se od nekaterih zahteva ničelna toleranca, je njim in njihovim dovoljeno vse. In seveda Fišer niti za trenutek ni pomislil, da bi sam odstopil.
Ob tej slovenski pravosodni bedi pa moramo biti zadovoljni in domala navdušeni že nad tem, da je Fišer vsaj za nekaj časa doživel suspenz. In ponujena je možnost, da bi tudi slepi spregledali to sramoto, da je bil tak človek tudi prvi mož državnega tožilstva. Toda, da bi posvečeni v tej državi odgovarjali za kakšne nepravilnosti ali kazniva dejanja, to pa lahko kar odmislimo. Ostajajo nedotakljivi.
Miro Petek