Obljuba dela dolg, vsaj pri meni. Še pred sodnimi počitnicami sem vložila obljubljeno tožbo na Upravno sodišče RS, ker je Vrhovno državno tožilstvo RS prijavo in predlog za vložitev tožbe predlagatelja Društva Huda jama kljub zakonskemu določilu v 41. členu Zakona o društvih (ZDru-1) zavrnilo. Zdaj vam v branje ponujam tožbo, napisano v suhoparnem, pravniškem jeziku, ki bo mogoče le prepričal upravno sodišče. Bomo videli.
UPRAVNO SODIŠČE RS
1000 LJUBLJANA
FAJFARJEVA ULICA 33
Tožeča stranka: Društvo za ureditev zamolčanih grobov, skrajšano » Društvo Huda jama«, Kapelska c.1, 9252 Radenci, ki ga zastopa:
Tožena stranka: Zveza združenj borcev za vrednote NOB, Einspielerjeva 6, Ljubljana, ki jo zastopa predsednik Tit Turnšek
T O Ž B A
tožeče stranke na podlagi 41. čl. ZDru-1
pcto 3000€
dvakrat
pooblastilo
priloge
P R O Š N J A Z A T A K S N O O P R O S T I T E V
I.
Tožeča stranka izkazuje svoj pravni interes za vložitev tožbe z dejavnostjo, ki jo ima opredeljeno v statutu. Tožeča stranka je društvo za ureditev zamolčanih grobov, registrirano na UE Gornja Radgona, 14.1.2014. Iz statuta društva je razvidno, da so namen in cilji društva ureditev pomnikov in njihovo vzdrževanje, da se zamolčana in porušena grobišča in morišča zaznamujejo z okolju primernimi pomniki trajne narave, da se na večjih grobiščih in moriščih opravi izkop posmrtnih ostankov in se jih dostojno pokoplje, da se uredi čim popolnejša evidenca vseh pobitih taboriščnikov, da se zbira, ureja in hrani zgodovinske, arhivske in spominske sodne, taboriščne in druge dokumentacije in gradiva, seznanja širšo slovensko in mednarodno javnost z različnimi oblikami zgodovinskega raziskovanja in še vrsto drugih aktivnosti opredeljenih v členu 6.
Dokaz: statut tožeče stranke z žigom iz katerega je razvidna registracija društva pri UE Gornja Radgona
II.
Tožena stranka posluje na podlagi Statuta zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki ga je skladno z določbami Zakona o društvih sprejela na seji 6.7.2015.
Iz statuta tožene stranke izhaja, da naj bi bila zveza domoljubna, protifašistična organizacija civilne družbe, ki praznuje kot svoj praznik 27. april – dan upora proti okupatorju.
Pod nameni društva ima zapisano:
- gojiti in utrjevati domoljubna, uporniška, protifašistična izročila slovenskega naroda in se zavzemati za vsestranski razvoj patriotične zavesti državljanov, posebej mladine;
- skrbeti za ohranjanje, razumevanje in posredovanje zgodovinske resnice o narodnoosvobodilnem boju in vseh demokratičnih pridobitvah tega boja;
- spodbujati usklajevano delovanje združenj borcev za vrednote NOB ter drugih članov pri uresničevanju njihovih pravic in skupnih interesov;
- spodbujati in organizirati zaznamovanje pomembnejših obletnic in zgodovinskih dogodkov iz časa NOB ter drugih obdobij slovenskega uporništva;
- skrbeti za vzdrževanje pomnikov, spominskih znamenj in grobišč NOB doma in v tujini;
- spodbujati in podpirati raziskovalno, zgodovinopisno ter spominsko-pričevalno delo, muzejske in spomeniško varstvene dejavnosti, umetniško ustvarjalnost, kulturno ter razvedrilno in športno-rekreacijsko dejavnost, navezano na tematiko NOB ter drugih obdobij slovenskega uporništva;
in še druge za ta postopek nepomembne dejavnosti.
DOKAZ: Statut Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
III.
Po mnenju tožeče stranke je za prepoved delovanja društva, skladno z drugim odstavkom 157. člena Ustave, pristojno Upravno sodišče RS. Gre za subsidiarno uporabo upravnega spora kot oblike sodnega varstva v primeru posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika. Res je upravni spor namenjen varovanju posameznikovih pravic v razmerju do dejanj uprave ali nosilcev javnih pooblastil, vendar je po mnenju tožeče stranke takšna pristojnost samoumevna in ne bi potrebovala posebne ustavne določbe. Dolžnost države pa nedvomno je, da zagotavlja učinkovanje ustavnih pravic tudi med zasebnopravnimi subjekti, kar je mogoče razložiti tudi z določilom 41. člena Zakona o društvih, ki določa:
(1) da društvu, ki izvaja dejavnost iz 3. člena tega zakona, sodišče delovanje s sodno odločbo prepove.
(2) Upravni organi in nosilci javnih pooblastil, ki za razloge iz prejšnjega odstavka izvedo pri izvrševanju svojih pooblastil, morajo državnemu tožilcu podati prijavo o takem delovanju društva.
(3) Če državni tožilec na podlagi prijave organov oziroma nosilcev javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka, fizičnih ali pravnih oseb oziroma po uradni dolžnosti oceni, da so razlogi dejansko podani, vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije tožbo za prepoved delovanja društva.
(4) Postopek za prepoved delovanja društva je nujen.
(5) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo za primere, ko je podana odgovornost društva za kaznivo dejanje po določbah predpisov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja.
Tožeča stranka je prijavo pri Državnem tožilstvu vložila.
Od Vrhovnega državnega tožilstva je 16.2.2017 prejela odgovor, da je sicer Zakon o društvih res dal zakonsko pooblastilo državnemu tožilcu za vložitev tožbe pri Upravnem sodišču RS za prepoved delovanja društva, ki izvaja dejavnost v nasprotju s prepovedmi iz 3. čl. Zakona o društvih (tožilstvo pomotoma zapiše ZDR-1, to je zakona o delovnih razmerjih, namesto ZDru-1). Omejitve, ki jih ZDru-1 v tretjem členu določa, so:
(1) Ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen, cilji ali dejavnost merijo na nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujajo k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oziroma spodbujajo k nasilju ali vojni.
(2) Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva.
Državno tožilstvo navkljub jasni zakonski dikciji zapiše, da je mogoče pravico do zbiranja in združevanja v okviru društva omejiti le z ukrepi kazenskega prava in se pri tem sklicuje na peti odstavek 41, člena ZDru-1 in sicer, da:
»Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo za primere, ko je podana odgovornost društva za kaznivo dejanje po določbah predpisov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja.«
Nadalje tožilstvo navaja, da ni dopusten državnotožilski preizkus zatrjevanih aktivnosti ZZB NOB in njenih članov, ki po navedbah prijavitelja merijo na kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti iz 297. čl. KZ-1 in smiselno tudi na nekatera kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine iz 16. poglavja KZ-1. Tožilstvo se pri tem povsem napačno sklicuje na 42. člen istega zakona, ki pa govori o tem, da
»(1)Društvo preneha po samem zakonu, če dejansko preneha delovati oziroma če je bilo v razdobju petih let dvakrat pravnomočno kaznovano za prekršek iz 3. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona.
(2) Prenehanje društva po prejšnjem odstavku ugotovi pristojni organ z odločbo.«
V takem primeru gre torej izključno za ugotovitev prenehanja delovanja društva in ne za postopek ugotavljanja ali obstojijo razlogi za prepoved delovanja društva.
Ker 3. člen ZDru-1 določa v 1. odstavku: »Ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen, cilji ali dejavnost merijo na nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujajo k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oziroma spodbujajo k nasilju ali vojni«, je izgovor tožilstva milo rečeno popolno sprenevedanje. V kolikor tožilstvo meni, da gre za kaznivo dejanje tožene stranke, bi moralo pričeti s predkazenskim in kazenskim postopkom proti toženi stranki ali pa dati v ustavno presojo 3. odstavek ZDru-1, ker očitno meni, da isti opis dejanja ne more biti predmet presoje upravnega sodišča in da posega v ustavno pravico do združevanja in hkrati kazenskega postopka in s tem izrekom kazenske sankcije.
V nadaljevanju tožilstvo zapiše, da je tožba na Upravno sodišče s strani tožilstva možna in mogoča le v primeru, da se društvu očita ravnanje, ki dosega pravni standard prekrška. Stališče tožilstva je torej, da v 3. členu ZDru-1 določena dejavnost društva, ki »merijo na nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujajo k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oziroma spodbujajo k nasilju ali vojni«, ne dosegajo standarda prekrška? Ukrepanja tožilstva, ki bi ob zaznavi kaznivega dejanja bilo dolžno kazenskopravno ukrepati pa tudi ni zaznati. Nasilno spreminjanje ustavne ureditve brez dvoma ni prekršek, prav tako tudi ne vse ostalo našteto v 3. členu Zakona o društvih. Vrhovno državno tožilstvo je povsem neupravičeno zavrnilo prijavo in zahtevo, da prične s postopkom pri Upravnem sodišču, zato je tožeča stranka to primorana storiti sama.
Dokaz: prijava na Okrožno državno tožilstvo
odgovor Vrhovnega državnega tožilstva
IV.
Pavel Jamnik, ki je vodil ali še vodi policijsko akcijo Sprava, ki v kazenskopravnem smislu ni dočakala niti začetka, kaj šele epiloga, je o množičnih prikritih grobiščih slovensko javnost dovolj osvestil, da je ravnanje tožene stranke, s tem ko zanika množične poboje in zamolčane žrtve ter njihove grobove,napad na temeljne človekove pravice, to je do pravice do obveščenosti po 39. čl. Ustave RS. Temeljno civilizacijsko načelo je, da se človeka po smrti pokoplje in da se njegov grob označi, da lahko svojci in prijatelji ta grob obiskujejo in se mrtvemu poklonijo. Popolno zanikanje in žaljenje raziskovalcev povojnih morišč, nenazadnje tudi predsednika države RS, ki si jo privošči tožena stranka na svoji spletni strani, pomeni brez dvoma uresničitev vseh znakov iz 3. člena ZDru-1.
Več kot 600 popisanih in evidentiranih grobišč ni in ne more biti opravičeno z ničemer. Da za morijo ni bilo in ni opravičila, je jasno iz ravnanja članov ZZB NOB, ki te dogodke še danes zanikajo. V kolikor bi šlo za upravičene (???) pomore sovražne vojske, ne bi bilo nobene potrebe po molku 70 let in zanikanju najhujšega zločina v Republiki Sloveniji.
V knjigi Huda jama Skrito za enajstimi pregradami (stran 203-209) je mogoče prebrati, da je Jamnik razmišljal o tem, da bi predlagal Zvezi združenj borcev, naj pozove svoje člane, da bi sodelovali pri raziskavah povojnih dogodkov, česar pa tožena stranka ni naredila niti enkrat samkrat. Če na grobo citiramo, tožena stranka, ki si prizadeva, za ohranjanje vrednost NOB, tistega, kar bi edino lahko opralo NOB in ohranilo njene vrednote, namreč razkritja zločinov revolucije, ne stori. V tedniku Mladina so poziv Jamnika toženi stranki poskušali kriminalizirati in zahtevali njegovo odgovornost zaradi domnevne zlorabe pooblastil.
Dejavnost tožene stranke ni ohranjanje vrednot NOB temveč prikrivanje najhujših zločinov, kaznivih dejanj zoper človečnost.
Prav tako je v knjigi Huda jama Skrito za enajstimi pregradami na strani 35 objavljena fotografija na novo postavljene kapele, ki je bila oskrunjena z napisom »smrt fašizmu« in z narisano zvezdo. Napis »smrt fašizmu« je očitno posledica v statutu tožene stranke opredeljene dejavnosti: »gojiti in utrjevati uporniška, protifašistična izročila slovenskega naroda«.
Na spletni strani tožene stranke je še danes zapis Milana Gorjanca, podpredsednika društva, ki prav tako izpolnjuje vse znake, naštete v 3. čl. ZDru-1. Omenjeni daje »lekcijo« predsedniku države z besedami: »V oktobru so se pri nas vrstili nekakšni pietetni dogodki, ko so se politiki klanjali nad kostmi padlih sovražnikov v drugi svetovni vojni. Videti pa je bilo kot osladen politično-propagandni šov z udeležbo najvišjih predstavnikov demokracije Slovenije in Hrvaške. Ti nesrečni ljudje naj bi bili nedolžni, saj naj bi bili žrtve »komunističnega nasilja«. Nekateri celo zatrjujejo, da so jih pomorili slovenski partizani. Bratski Hrvati nas obtožujejo, da je Slovenija največja grobnica Hrvatov in da jih v slovenski zemlji trohni nad sto tisoč. V poduk našemu predsedniku in v vednost Sloveniji je treba napisati, kdo so bili ti nesrečniki v Hudi jami.«
Zanikanje genocida, kar je morilsko divjanje nedvomno bilo, ni samo prekršek, je tudi nezastarljivo kaznivo dejanje, zapis pa je več kot utemeljen razlog za prepoved delovanja omenjenega društva.
Nadalje, Delo, 26.11.2016, je bil objavljen članek, katerega demantija tožena stranka ni objavila niti se od zapisanega in od besed svojega podpredsednika ni distancirala.
»Slovencem je dovolj Evropske unije in Nata«
Ob 73-letnici Avnoja je v Jajcu potekala spominska slovesnost. Komunisti nastavili zametke za vnovično združitev Jugoslavije.
Bojan Rajšek
sob, 26.11.2016, 16:33
Jajce – Več kot 2000 ljudi se je danes zbralo v bosanskem mestecu Jajcu, ob sotočju Vrbasa in Plive, da bi obujali spomine na rojstvo nekdanje SFRJ pred 73 leti. Vihrale so zastave s peterokrako zvezdo. Borčevske organizacije iz vseh nekdanjih bratskih socialističnih republik so ob tej priložnosti polagale vence pred spomenik padlim partizanom.
Odkar od leta 2008 poteka manifestacija v Jajcu, je danes položilo vence k spomeniku padlih domoljubov rekordnih 50 delegacij iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik, med njimi tudi tri iz Srbije. Najštevilčnejša je bila delegacija slovenske ZZB za vrednote NOB, ki jo je vodil Milan Gorjanc. Na vprašanje spletnega Dela, kaj mu 73 let po drugem zasedanju Avnoja pomeni ta nekdanji praznik, je odgovoril, da smo bili skupaj v isti državi sedem desetletji, zato je prav, da ljudje ne pozabijo. Zato takšno druženje tudi osebno podpira.
Gorjanc meni, da pri vsem tem ne gre za jugonostalgijo in da Slovenci, ki so danes prišli v Jajce, niso nobeni jugonostalgiki, ampak so preprosto naveličani Nata in Evropske unije. Gorjanc je prepričan, da če Avnoja ne bi bilo, danes tudi Slovenija ne bi obstajala, saj bi bila razdeljena med Avstrijo, Italijo, Madžarsko in delno tudi med Hrvaško in kot narod bi bili izbrisani z obličja zemlje. Na spominski slovesnosti v muzeju Avnoja pa je Gorjanc z mesta, kjer so predstavniki vseh jugoslovanskih narodov 29. in 30. novembra leta 1943 sprejeli usodne odločitve, pred nabito dvorano med drugim vzkliknil: »Ubili so nam Jugoslavijo, ne pa tudi jugoslovanskega duha.« Za izrečene besede je požel ogromen aplavz navzočih.
Kapitalist iz Zenice, ki to menda ni
Lastnik bosanskega podjetja DDI d.o.o Jasmin Halilović, ki se je tega antifašističnega zborovanja udeležil s polnim avtobusom sovražnikov fašizma iz Zenice, je povedal, da se tradicionalno udeležujejo vseh manifestacij v krajih, kjer se je nekoč gradila SFRJ. »Morda tega ne bom doživel, ampak zagotovo se bodo narodi Jugoslavije nekoč spet združili,« je prepričan Halilović, ki mu je zelo žal, da je pred četrt stoletja razpadla država, ki je svojim državljanom omogočala brezplačno šolstvo, socialno in zdravstveno zavarovanje in kar je po njegovem trdnem prepričanju še posebej pomembno, ljudje so se imeli radi, ne glede na nacionalno pripadnost.
»Če bi imel možnost, bi rad vprašal naše politike iz vseh jugoslovanskih držav, kaj so nam lepega naredili s to njihovo demokracijo in zakaj prodajajo tisto, kar so desetletja ustvarjale generacije, in zakaj ne tistega, kar je njihovo. Banda nas je okradla« je prepričan Halilović, ki noče slišati, da je tudi sam postal kapitalist, saj je lastnik podjetja s 35 zaposlenimi. »Poslušaj, ti novinar. Moji delavci imajo po 800 evrov plače na mesec in so prosti za novo leto, bajram, božič in tudi sam plačam avtobus za protifašistično zborovanje v Jajcu. Jaz mojih delavcev ne izkoriščam, kakor to počno tisti pravi kapitalisti,« je pribil Halilović.
Zametek tretje Jugoslavije?
V Jajcu so danes povsem neodvisno od spominske slovesnosti in skoraj v ilegali komunistični pripadniki iz vseh šestih nekdanjih jugoslovanskih republik ustanovili Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije. Kakor je za spletno Delo tik pred tem dogodkom povedal slovenski predstavnik A. S. iz Cerknice, želijo komunisti vnovič združiti vse jugoslovanske narode v skupno državo in nasprotujejo imperialistični politiki zahodnih sil, ki da želi povsem zasužnjiti jugoslovanske narode.
»V Sloveniji je bilo veliko komunistov, za katere se je izkazalo, da so to bili zato, da so postali izkoriščevalski kapitalisti. Vsi pripadniki t. i. levih in t. i. desnih strank so za nas izdajalci in tudi lažna levica je kriva, da je pred četrt stoletja razpadla Jugoslavija. Evropsko unijo smo v okviru Jugoslavije že imeli in to hočemo ponovno ustvariti« je povedal sogovornik iz Notranjske, ki ne želi biti imenovan. Dodal je, da z Rusko federacijo, kakor tudi s kitajsko komunistično partijo gradijo odnose na enakopravnih temeljih.
DOKAZ : Huda jama, Mitja Ferenc, Mehmedalija Alić, Pavel Jamnik, stran 203 do 209,
spletna stran tožene stranke,
članek objavljen v Delu 26.11.2016 http://www.delo.si/svet/sosescina/slovencem-je-dovolj-evropske-unije-in-nata.html
fotografija stran 35 Huda jama, Mitja Ferenc, Mehmedalija Alić, Pavel Jamnik
V.
Ustava RS je jasna, prav tako Kazenski zakonik. Slovenija je vstopila v Evropsko unijo in v zvezo Nato na podlagi posvetovalnega referenduma in z odločitvijo za zvezo Nato preko 60% in EU preko 80% volivcev. Tožena stranka ne more in ne sme predstavljati državljanov RS, zanikovati njihove svobodne odločitve in hujskati k rušitvi obstoječega ustavnega reda. Takšno govorjenje, celo v tujini, pa predstavlja brez dvoma razloge za prepoved delovanja društva kot celote.
DOKAZ: kot v prejšnjih točkah
Prisiljena k tožbi, tožeča stranka
p r e d l a g a ,
da naslovno sodišče dopusti in izvede predlagane dokaze in izda naslednjo
S O D B O
Društvu Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije se iz razlogov po 3. odstavku Zakona o društvih-1 prepove nadaljnje delovanje.
Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki njene pravdne stroške v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, da ne bo izvršbe.
PROŠNJA ZA TAKSNO OPROSTITEV
Tožeča stranka nima denarnih sredstev, saj ne prejema nikakršnega proračunskega denarja in se financira izključno iz članarin, ki pa jih potroši za izvrševanje svoje osnovne dejavnosti. Zato prosi, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks.
Ljubljana, 3.7.2017
Društvo za ureditev zamolčanih grobov