Ulice so prazne. Bo treba na ulice?!

Miro Petek (foto: osebni arhiv)

Slovenija se počasi približuje tisti točki, ko bo potreben resen kolektivni psihiatrični tretma, saj nas je vladajoča koalicija in vlada Mira Cerarja potopila v popolno nenormalnost. Cerar je na eni strani zapadel v patološko narcisoidnost in razsipnost, ko več ne ve, s katero spremljevalko bi se v falconu podal na kakšno pot in kje se bi še z njo pokazal v javnosti.

V tabloidnosti svoje podobe je začel tekmovati z Borutom Pahorjem, hkrati se kaže kot mali arogantni diktator. Cerar je pred volitvami napovedoval, kako bo – če rečemo po Kantu – moralnost njegov temelji princip vladanja, saj je nenehno pridigal o morali in vrednotah, v resnici pa mu je bližji Machiavellijev vladar.

Živimo v totalitarni državi, demokracija je le fasada
Takšna je zunanja percepcija aktualne vlade in premierja, ki je v resnici revež, saj je talec omrežja, ki dejansko odloča in vlada. Odloča o tem, koga bodo zaprli ali kako drugače likvidirali, koga bo sodišče obsodilo, kdo bo zasedel kak položaj v državni ali paradržavni firmi ali javnem zavodu, koga bodo prepustili h koritu, da se bo debelil s kakšno bajno svetovalno pogodbo.

Ta greznica vedno bolj zaudarja in našo državo je ta postkomunistična elita naredila tako neprijazno, da se vsak, ki se mu ponudi priložnost, odseli v tujino. Ta oblast z ustvarjanjem neperspektivnosti pospešuje eksodus mladih slovenskih intelektualcev, hkrati pa ustvarja prostor za migrante od drugod.

Žal večina Slovencev še vedno ne prepoznava, da v resnici živimo v avtoritarni državi in da je demokracija le fasada in farsa. Janezu Janši so v parlamentu odvzeli mandat, ki ga je dobil na demokratičnih volitvah, še prej pa so ga po krivem obsodili. Od tega, kar se je zgodilo Janši, pa do pravih fizičnih likvidacij je le tanka meja, majhen korak. Pristali smo v položaju, ko si vladajoča elita lahko privošči prav vse, to pa pokrije z zakonom ali kakšno drugo odločitvijo ali pa še to ne. Naredijo, kar pač hočejo in kakor hočejo.

Obračun s Kotnikovo in Magajno opozorilo vsem ostalim
Vaja brezobzirnosti in spektakla oblasti je bila te dni s suspendirano tožilko Dragico Kotnik, ko so jo domala vklenjeno peljali izpred doma do Ljubljane, da so ji vročili vabilo za sodišče. In to na dan, ko bi ji potekel suspenz, ki ga je novi šef tožilcev sicer dan ali dva poprej spet podaljšal. Primer suspendirane tožilke Kotnikove, ki je v svojem tožilskem delu v primeru Baričevič prišla na sled izprijeni spolni praksi nedotakljive slovenske elite, kaže na moč zakulisja, ki vlada Sloveniji in je pripravljena na likvidacije vseh vrst.

Dovolj svež je tudi primer Andreja Magajne, ki so ga politično likvidirali s podtaknjeno afero o otroški pornografiji. Vse zaradi tega, ker ni bil poslušen poslanec. Kaznovali so ga tisti, s katerimi je bil v koaliciji. Tudi komunisti med vojno niso pobijali samo domobrancev, fašistov in nacistov, temveč tudi komuniste, svoje politične brate. Ideološki in genetski dediči komunistov niso pripravljeni likvidirati samo svojih nasprotnikov, temveč tudi svoje ljudi. Magajna je bil naiven, ko je mislil, da smo s samostojno Slovenijo dobili tudi demokracijo, poštenje, vladavino prava. Sprega politike in medijev je pripravljena na likvidacije, pravosodje bo naredilo to, kar jim bo naročeno.

Sam sem doživel najprej fizično likvidacijo, ki bi se kmalu sprevrgla v umor, nato še vrsto drugih likvidacij, ki so jih izvajale moralno pohabljene medijske pokveke po navodilih politike, saj je bilo treba zaščititi zločince, žrtev pa še enkrat ubiti. Sporočila so povsem jasna: imamo kasto nedotakljivih, ki so za svoj obstoj, ohranitev privilegijev in materialnega razkošja pripravljeni narediti prav vse. Slovenski narod je vladajoča politika ob svojih medijskih trobilih pripeljala do takšnega stanja apatije in strahu, da se raje potegnejo vase, se v javnosti ne odzivajo (razen ko zlijejo žolč na forumih), najbolj vitalni del naroda pa so pripeljali do tega, da se iz te greznice enostavno selijo. Komur ni kaj prav, naj kar gre iz države, sporoča vladajoča politika, ki spoznava, da pravih upornikov in puntarjev ni več in da lahko v miru ropajo in kradejo tudi v prihodnje. Če bi se izselili tisti, ki so povzročili to stanje v državi, potem bi še bila rešitev.

Bo treba na ulice?
Pravne države ni, pravica je že zdavnaj zapustila to podalpsko provinco. Zamenjavo oblasti so levi ekstremisti dosegli na ulicah s kockami najprej v Mariboru, nato v Ljubljani in za tem še s prevaro in krajo na volitvah. Toda če volitve res ne bodo zelo hitro, bo treba na ulice. Ulice so prazne. Tisti, ki so pred leti zavzeli ulice in metali kocke, so sedaj v parlamentu in v vladi.

Miro Petek