Umetna inteligenca na vidiku? Ob Kučanu, Jankoviću in Cerarju bi pregorela!

Datum:

Ta vikend je lepo vreme kar vpilo, da moram iz Ljubljane. V naglici sem v petek zvečer s kupa, na katerega odlagam vse, kar bom prebrala, »ko bo čas«, potegnila revijo, ki jo izdaja Odvetniška zbornica Slovenije in ki je pred tem nisem imela časa niti prelistati. Ni mi žal, da je bila z menoj, poleg povsem strokovnih člankov svojih kolegov sem prebrala prispevek hrvaškega kolega Tončija Ravlića: “Elektronski odvetnik”. Kolega se v prispevku sprašuje, kam bi prišel svet, če bi nove tehnologije zamenjale tudi ljudi na intenzivno intelektualnih področjih, kot sta npr. medicina ali odvetništvo. Opozoril je, da poskusi v tej smeri dejansko že potekajo, in kot primer navedel LawGeex, program, ki npr. pogodbo primerja s tisoče drugih pogodb, ki jih hrani v svoji bazi podatkov, analizira vsak člen pogodbe ter ustvarja statistiko, kako pogosto se takšen člen uporablja v drugih pogodbah. Nadaljuje o računalniškem programu, ki uporabnikom prek pogovora nudi pomoč. Z različico tega programa je v enem letu 160 tisoč pritožnikom (od 250 tisoč) uspelo s pritožbo zoper izrečene globe za nepravilno parkiranje v Londonu in NY. Vsekakor se ob tej misli vsakomur pocedijo sline.

Zdaj pa v Slovenijo. Zakaj nas ni strah, da bo naš poklic postal poklic preteklosti in da nas bodo zamenjali računalniki, torej umetna inteligenca? Da bi takšen računalniški program deloval, bi potreboval obsežno bazo podatkov, poenoteno sodno prakso in konsistentno zakonodajo.

V tem tednu pa nas je na seji parlamenta, ko so razpravljali o predlogu priporočila Vlade RS v zvezi z zlorabo organov odkrivanja in pregona ter sodne veje oblasti, na realna tla, vsaj tiste, ki smo ga hoteli slišati, postavil poslanec Vinko Gorenak. Vprašal se je, ali je pravično ali krivično, da nekdo za 250 evrov prejete podkupnine pri tehničnih pregledih v Kranju dobi tri leta zapora, nepogojnega, hkrati pa nekdo, ki je oškodoval Impol za milijon in pol, dobi dve leti pogojno.

Vprašal se je tudi, ali je pravično, da je sodišče darovalca nezakonite donacije 1500 evrov gospodu Danilu Türku obsodilo le z opominom, hkrati pa društvo, ki je Andreju Fištravcu darovalo 100 evrov, obsodilo na denarno kazen v višini pet tisoč evrov. Nadaljeval je s primerom iz Novega mesta, ko je sodišče odredilo dražbo stanovanja zaradi 350 evrov dolga, hkrati pa isti sistem odpiše Jankoviću dolg v višini 16 milijonov evrov.

Spomnil je tudi na primer nekdanjega župana Franca Kanglerja, ki mora dokazovati izvor denarja za 35 let star traktor, in so mu sodili na podlagi več let starih prisluhov, Jankoviću pa sodišče prisluhe uniči!!! Če so bile vsaj nam, ki smo del tega pravosodja, te zadeve bolj ali manj poznane, pa nam seveda ni bila znana zadeva tasta ministra za pravosodje, ki naj bi se fizično lotil svojega 87-letnega soseda, češ, “ti boš prej v grobu, preden bo mene sodišče obsodilo”.

Pa še bi se lahko spraševal poslanec Gorenak, npr. o mednarodni aferi, ko so bili kar trije evropski poslanci razkrinkani, da so prejeli ali bili pripravljeni prejeti podkupnino. Slovenec, jasno, mora soditi poleg in tudi je. Zoran Thaler je krivdo priznal, sodišče ga je obsodilo na kazen zapora dve leti in pol v obliki t. i. vikend zapora. Poslanec iz Avstrije Strasser je bil obsojen na tri leta nepogojnega zapora, februarja 2016 pa romunski poslanec Adrian Severin na tri leta in pol zaporne kazni.

Pa primerjajmo, tako za hec, samo Zorana Thalerja z roko v vreči denarja in Janeza Janšo in že znameniti sprejem obljube na neznanem kraju, ob neznanem času … Seveda je takšnih primerov še nič koliko, nekatere poznamo vsi, kot zadevo Patria, druge samo stranke same in njihovi odvetniki.

Pravo se tako prikroji, da ni mogoče predvideti končnega rezultata
Zdaj pa si predstavljajte t. i. umetno inteligenco, ki bi na podlagi sodne prakse pisala tožbo, ovadbo, pritožbo ali sodbo? Ni se nam bati. Vseh spremenljivk, ki jih naš sodni sistem vnaša v svoje različne sodbe, ni mogoče vnesti. Ni si jih niti mogoče vnaprej predstavljati, inovativnost je nedvomno lastnost naših sodnikov. Pri tem pa je seveda še stalno reformiranje sodstva in procesnih zakonov, kar vse bi moral obvladati takšen računalnik. Pravo se pri nas prikroji tako, da je nemogoče predvideti končni rezultat.

Pa se premaknimo s prava na drugo področje, za katerega naj bi se pripravljali razni tehnološki čudeži, kot je opozoril hrvaški kolega, npr. medicina. Na prvi pogled precej udobna rešitev, vneseš simptome, o katerih ti pove pacient, računalniški program pregleda tisoče primerov v bazi podatkov in diagnoza je tukaj, rokohitrsko, kot povleče čarovnik zajca iz klobuka. Pa je to možno v Sloveniji? Nam bodo pravilne diagnoze in možnosti uspešnega zdravljenja na podlagi baze podatkov postavljali računalniki? Ne bo šlo. Pri nas se srečujemo z neverjetno lahkotnostjo zdravnikov. Seveda ne vseh, vendar nič kaj dosti manj nesrečnih primerov kot v sodstvu verjetno ne bi našli v medicini. Kako bi npr. vnesli v bazo podatkov spremenljivko, ki se nanaša na medsebojno komunikacijo zdravnikov, na njihove osebne razprtije, katerih žrtve so pacienti? Neresnost in nagajanje kolegu, pa četudi je žrtev mladi pacient, vbrizgavanje ali pa tudi ne kalija zaradi želje po komunikaciji, predpisovanje zdravila zaradi tega, ker proizvajalec financira izobraževanje na otoku Bora Bora? Številne reforme in napačne informacije ministrstva za zdravje, zdravstvene blagajne in podobno? Bele knjige nekdanjih ministrov, ki jih unovčijo 10 let pozneje?

Umetna inteligenca bi ob Kučanu, Jankoviću in Cerarju pregorela
Odvetniške in zdravniške storitve so med storitvami najbolj iskane. In teh storitev umetna inteligenca, vsaj v Sloveniji, ne bo mogla zamenjati. Pa poskusimo s politiko. Če je ena in ena dve, potem bi takšna umetna inteligenca morala predvideti tudi politične odločitve. Pa je to možno? Ko se zgodi afera, kot je pranje denarja v NLB, kot je podeljevanje kreditov brez kritja določenim predstavnikom določene politične opcije, bi slovenska umetna inteligenca pregorela. Krivi so nedolžni, dokler o njih ne odloči sodišče s pravnomočno sodbo, nedolžni so krivi in se jih vrže iz parlamenta. Kakšna bi morala biti baza podatkov, iz katere bi črpala ta umetna inteligenca? Nedvomno bi morala biti obširna, ne po primerih, ampak po priimkih. Trenutno v Sloveniji na tem področju ni spremenljivk. Janez Janša je kriv, Miro Cerar je moralen in pošten, Milan Kučan je največji osamosvojitelj, Zoran Janković je vedno nedolžen in Komunistična partija in ZZB sta nam že 1941 tako rekoč priborili samostojno Slovenijo, seveda!!!

Če sklenem. Kakšne računalnike bi potrebovala Slovenija, da bi nadomestili slovensko “inteligenco”? Edini možen odgovor je: pokvarjene!

Lucija Šikovec Ušaj

 

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...