Ustavite kršiteljico(ja) človekovih pravic Marka Bandellija

Datum:

Če ste ob prebiranju naslova tega prispevka pomislili, da sem zapustil SDS in se pridružil levičarjem, se motite. Če boste ta naslov prebrali v kakšnem desnem mediju in boste pomislili, da so ta medij kupili medijski tajkuni z leve, se tudi motite. Če boste pomislili, da pišem o neznanem državljanu iz Zgornjega Dupleka, in ne o bivšem ministru vlade Marjana Šarca in sedanjem poslancu vladne koalicije in članu stranke Alenke Bratušek, se tudi motite. Prav o njem pišem in prav zanj gre. In pri naslovu vztrajam. To je pa že veliko razlogov, da z branjem tega prispevka nadaljujete.

Dominantni mediji, bolje rečeno leva politična trobila, seveda pomembno vplivajo na zavedanje in opredeljevanje državljanov. Enih bolj, drugih seveda manj. Če bi danes naredili anketo med novinarji levih političnih trobil in bi jih vprašali po demokratičnosti znotraj SDS Janeza Janše in demokratičnosti znotraj Stranke Alenke Bratušek (SAB), bi bili rezultati zapisani opisno seveda precej enoznačni in novinarski odgovori bi bili precej enotni.

SDS Janeza Janše, ki ji pripadam že dvajset let, je avtoritarna, skrajno desničarska, nedemokratična, pogosto fašistoidna stranka, v kateri se vsi klanjajo velikemu vodji in brezpogojno izvršujejo njegove ukaze. SAB, ki ji pripada Marko Bandelli, pa je mlada, demokratična, liberalna, svobodomiselna, socialno čuteča, pravična, levosredinsko usmerjena stranka. Toda ali je to res? V nadaljevanju navajam dokaze, da temu sploh ni tako in da so taka stališča zgolj produkt levih političnih trobil, s katerim poneumljajo naše ljudi.

Pa najprej pometimo pred svojim pragom. Dogajanja v SDS poznam že dve desetletji. V tem času sem bil trikrat državni sekretar, enkrat minister, deset let poslanec, več let član ožjega vodstva SDS in še bi se kaj našlo. Dovolim si reči, da SDS dvajset let poznam od znotraj. Nikoli nisem trdil, da je bilo v SDS vedno vse v najlepšem redu in vse v skladu z mojimi željami in prepričanji. Niti slučajno ne. Bili so tudi primeri, ko se s stališči SDS ali Janeza Janše ali drugih posameznikov nisem strinjal. Nikoli nisem molčal in sem to ne le povedal v ožjem krogu, temveč sem to pogosto zapisal tudi na svojem blogu. Priča temu so bili vedno poslanci ali člani izvršilnega odbora, ki to lahko potrdijo, pa tudi tisti med vami, ki moj blog spremljate že dlje časa. Tudi sicer, v avtoritarni, skrajno desničarski, nedemokratični, pogosto fašistoidni stranki, v kateri se vsi klanjajo velikemu vodji in brezpogojno izvršujejo njegove ukaze, ne bi bil niti pet minut, če bi opisano bilo vsaj približek resnici. Tudi ne bom, če bi se v SDS kdaj kaj takega zgodilo.

Sedaj pa poglejmo še k političnim konkurentom, točneje k SAB Alenke Bratušek, katere član je tudi Marko Bandelli. V ponedeljek sem zasledil tvit novinarja Gregorja Preaca, kjer je zapisal takole:

Ko poslancu kršijo pravico do izražanja mnenj
Na njegov tvit se nisem odzval, ker stvari ne konkretizira in poimensko nikogar ne omenja. Se je pa na njegov tvit odzval nekdanji minister Šarčeve vlade in sedanji poslanec SAB Alenke Bratušek Marko Bandelli. Takole je zapisal: “Ste dobro prebrali njegov tvit? Marko Bandelli, mislite si o njem, kar hočete, imejte svoje mnenje o njegovih dejanjih v času ministrovanja, pred in po njem, torej tudi v času njegovega županskega in poslanskega mandata, tudi jaz imam svoje ocene in stališča o tem. Toda Marko Bandelli je državljan RS, ki so mu zagotovljene vse človekove pravice, predpisane z mednarodnimi pravnimi akti, Ustavo RS in zakoni.”

V Sloveniji veljata dva najpomembnejša akta s področja človekovih pravic in svoboščin. Naj najprej citiram Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950. V 10. členu, ki govori o svobodi izražanja, pravi takole: “Vsakdo ima pravico do svobode izražanja. Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje …” Na drugem mestu pa naj omenim Ustavo RS, ki v 39. členu govori o svobodi izražanja in pravi takole: “Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja …”

Ob prebiranju tvita Marka Bandellija sem se zamislil. Državljanu in poslancu državnega zbora Marku Bandelliju neznana oseba – ali več njih – grobo krši z mednarodnimi akti in Ustavo RS ter zakoni zagotovljene človekove pravice. Mož ima torej “prepoved izražanja lastnih misli”. Zato sem se na Twitterju odzval takole:

Marko Bandelli na moje vprašanje do sedaj ni odgovoril, je pa na moj tvit reagiral z “like”, kar pomeni, da se z menoj strinja. Toda na tej točki se ne bom ustavil. Ker se mi v dvajsetih letih članstva in dela v SDS in za SDS nikoli ni zgodilo, da bi mi kdorkoli ukazal, da “ne smem izraziti svojih misli”, je moja dolžnost, da naprej razmišljam in vrtam v smeri iskanja tistega ali tiste osebe, ki Marku Bandelliju tako grobo krši njegove z mednarodnimi pravnimi akti, Ustavo RS in zakoni zagotovljene človekove pravice.

Krog osumljencev za to dejanje lahko po policijsko zožim na le nekaj oseb. Ne verjamem, da je osumljenec kdorkoli od navadnih državljanov, Marko Bandelli, kakršnega poznamo, take prepovedi ne bi spoštoval. Še manj možnosti je, da bi med osumljence prištel Janeza Janšo, Mateja Tonina ali Zmaga Jelinčiča. Krog osumljencev se torej nahaja v koaliciji Marjana Šarca. To so torej lahko Marjan Šarec, Dejan Židan, Karl Erjavec, Miro Cerar, Alenka Bratušek ali morda nadkoalicijski šef Luka Mesec. Ker je med vsemi temi njegova politična šefica le Alenka Bratušek, utemeljeno sumim prav njo, da Marku Bandelliju krši omenjene, z mednarodnimi pravnimi akti, Ustavo RS in zakoni zagotovljene človekove pravice.

Poslanec državnega zbora naj stvar vzame v svoje roke
To pa je v popolnem nasprotju s podobo stranke Alenke Bratušek, ki naj bi bila  mlada, demokratična, liberalna, svobodomiselna, socialno čuteča, pravična, levosredinsko usmerjena stranka. Tako dejanje glavne osumljenke Alenke Bratušek bi naša leva politična trobila vendarle pripisala Janezu Janši in njegovi SDS, ki naj bi bila avtoritarna, skrajno desničarska, nedemokratična, pogosto fašistoidna stranka, v kateri se vsi klanjajo velikemu vodji in brezpogojno izvršujejo njegove ukaze.

Foto: STA

Naj se za konec vrnem k Marku Bandelliju. Njegove zgodbe ne boste našli v levih političnih trobilih, upam, da jo povzamejo tisti mediji, ki to niso. Marko Bandelli in vsi vi pa se ob tem zamislite. Obstajata pa še dve možnosti. Glavna osumljenka Alenka Bratušek, ki je asistirala njegovi odstavitvi s položaja ministra, tako da je njegovo “glavo praktično položila na pladenj pred Šarca”, seveda za svoj položaj in plačo, bi Marka Bandellija tokrat lahko na “trdo prijela” in Marko Bandelli bi lahko ukinil svoj Twitter račun ali na njem onemel, morda bi le rekel, da je bil “narobe razumljen”. Lahko pa Marko Bandelli stvari vzame tudi v svoje roke in si ne pusti tako grobo kršiti človekovih pravic, ki mu jih zagotavljajo mednarodni pravni akti, Ustava RS in zakoni.

Vinko Gorenak

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...