Vlada Mira Cerarja je ovinek do demokracije, podobno kot njegova enotirna proga v Koper

Foto: STA

Cerar, Židan in Erjavec nimajo pojma, kaj želi slovenski narod. Slovenci smo znani po dobrem značaju in vztrajnosti, zato nas drugi narodi spoštujejo, občudujejo našo marljivost in nam zavidajo košček nebes pod Triglavom. Spomnimo se avtomobilskega genija Lešnika, kirurga Gregoriča, pravnika Jakliča ter naših vrhunskih športnikov in spoznali bomo, da nas imajo tujci radi in cenijo našo inovativnost ter vrhunske dosežke. Tako tujina.

Ko pa se ozremo v domače loge, pa se v trenutku vse spremeni. Za Cerar-Židan-Erjavčevo vlado smo Slovenke in Slovenci zaostalo pleme, ki mu je treba vsiliti moderni pojem razbite družine; smo homofobi in nazadnjaki, ki jim je treba vcepiti teorijo spola in idejo multi-kulti; ter davčni utajevalci, ki jim je treba vsiliti davčne blagajne.

Cerarjevi so praktično ves mandat posvetili stiskanju naroda za vrat. Prvih sto dni svojega mandata so porabili, da so kršili ustavo in človekove pravice Janezu Janši, drugih sto dni so porabili, da so v marksističnih laboratorijih izdelovali novega človeka po meri homoseksualnih aktivistov, ki smo ga decembra 2015 množično zavrnili, tretjih sto dni pa so porabili za to, da so držali nad vodo moralno preluknjano in pokvarjeno koalicijo, ki je v svoje roke vzela nedolžni življenji koroških dečkov.

Statistika te vlade je najbolj porazna do zdaj. Niti Pahorjeva in plagiatorkina vlada nista bili tako pokvarjeni in škodljivi za moralo in finance, kot je Cerar-Židan-Erjavčeva koruptivna naveza. Cerarjeva vlada deluje v smislu, da vsaka svinjarija še ni kaznivo dejanje. Zadnji tak primer je kandidatura Cerarjeve moralno pokvarjene ministrice Makovec Brenčičeve za predsednico države, a kot rečeno, vsaka svinjarija v obliki neupravičenih dodatkov in sejnin očitno še ni kaznivo dejanje.

Vsaka svinjarija še ni kaznivo dejanje
Zaradi Cerarjeve ideološke vlade je danes slovenski narod bolj razdeljen in razdvojen, kakor je bil kadarkoli do zdaj. To je za vsakdanje življenje ljudi moteče, saj nam režimski mediji neprenehoma servirajo povsem deplasirane vsebine, za narod pomembne teme pa puščajo ob strani. Boleče in zaskrbljujoče je ter vedno bolj jasno vidno, da je Cerar s svojim glasovalnim strojem in politično kompanijo lutka, ki jo vodi mafijsko tranzicijsko ozadje, ki Slovenijo že desetletja izčrpava in potiska nazaj v balkanski kotel.

Namesto da bi se vlada ukvarjala s projekti, ki bi narodu olajšali življenje in prispevali k blagostanju in boljšemu življenju družin in upokojencev, se raje ukvarja s krajo otrok, kadrovskimi čistkami in projekti, ki financirajo homoseksualni lobi in politične prijatelje. Cerar že ves čas svojega vladanja ljudstvu nalaga vedno nove davke,  niža družinske prejemke in pokojnine ter sprejema družini sovražno zakonodajo. Ljudem deli drobtinice, da ima socialni mir, bogatim levičarskim lobijem pa potico, vse po načelu deli in vladaj. Sprejema celo posebne zakone za posebne privilegije (Magna, 2. tir), hkrati pa nič krivim otrokom vernih staršev odreka ustavno zajamčeno pravico do sofinanciranja javnega programa v zasebnih šolah.

Za pošteno delo dostojno plačilo in pokojnina, mladim pa možnost, da ostanejo doma
Vlada, ki doma nima niti najmanjšega spoštovanja, tudi v tujini ne more suvereno ščititi slovenskih interesov. Da je temu tako, nam kaže neuspešno in kriminalno pogajanje s Hrvaško okrog arbitražnega sporazuma. Kljub sklepu državnega zbora, da bomo priznali le razsodbo arbitražnega sodišča, ki bo Slovenji prisodila ozemlja, ki so nam pripadala 25. 6. 1991, Cerar, Židan in klepetavi Erjavec še vedno ponavljajo svojo mantro o velikem uspehu arbitraže za Slovenijo, čeprav že vrabci na strehi čivkajo, da smo zaradi Pahorja in Erjavca v resnici veliki osmoljenci. Podobna zgodba je pri zagovarjanju slovenskih interesov znotraj Evropske unije. Neizkoriščena finančna sredstva, zgrešena zunanja politika in nekritično sprejemanje migrantov kažejo, da se Cerarjevi vladi sploh ne sanja, kaj si želi slovenski narod, kaj bi ljudje radi. Čeprav so naše zahteve po pravni in socialni državi upravičene, nam jih Cerarjeva vlada ne bo izpolnila. Po novem tudi ne smemo več misliti s svojo glavo in tega svobodno povedati, čeprav nam to zagotavlja ustava. Naše pokojnine so ogrožene, ker nam manjka 300.000 mladih. Sposobni mladi pa se soočajo z brezposelnostjo, pomanjkanjem stanovanj in dušenjem podjetništva.

Dost’ vas ‘mamo!
Tisti, ki so nas spravili v takšno situacijo, ne morejo in ne želijo potegniti našega voza iz blata socialistične preteklosti. Slovenijo je v času samostojnosti že vodila uspešna vlada, a le enkrat samkrat ji je uspelo zaključiti mandat. Zaradi izrojene levice je Slovenija vedno bolj podobna obupancu, ki se oklepa rešilne bilke, preden zgrmi v prepad. Leto volitev, ki je pred nami, je priložnost, da deloma popravimo zamujeno in izvolimo vlado, ki bo Slovenijo potegnila iz močvirja, kamor nas vleče Cerar s svojo ekipo.

Slovenski človek se je v zgodovini dokazal kot pokončen. Slovenci nismo slabiči, da bi na naših hrbtih jahali drugorazredni levičarski aktivisti, ki so na oblast prilezli iz varnega zavetja javnega sektorja.  Podobno kot so med revolucijo iz dna družbe na oblast prilezli njihovi vzorniki, ki so masovno pobijali slovensko medvojno in povojno elito ter nas skoraj iztrebili. Zato je treba čim prej odsloviti nesposobno Cerarjevo vlado, ki deluje kot nepotrebni ovinek v preteklost in je še najbolj podobna svoji preplačani, zastareli in ovinkasti enotirni progi v Koper.

Franci Donko