Zunanji minister Karl Erjavec s svojimi izjavami spet zabava javnost, medtem ko se resni evropski diplomati že dolgo časa sprašujejo, ali Slovenija v vrhu diplomacije res ne premore koga bolj pametnega. Za reški Novi list je Erjavec izjavil: “Če bo Hrvaška vztrajala, da ne bo spoštovala arbitražne odločitve, lahko pričakujemo eskalacijo različnih napetosti in te napetosti bodo odmevale v mednarodni javnosti.” Ta Erjavčeva vojna napoved v mednarodni javnosti seveda nima nobenega odmeva, ker se pač dobro ve, da je Karl Viktor bolj zabavljač kot kredibilen minisiter, ki namesto diplomatske govorice uporablja rovtarsko gostilniško retoriko.
Erjavec: “Mi ne pričakujemo, da bo arbitraža določila mejo ob črti, ki si jo želimo …”
Te nastope Erjavca pa je seveda treba brati tudi v malo drugem kontekstu, to je v pripravljanju terena, da ta arbitraža za Slovenijo vendarle ne bo tako ugodna, kot Erjavec rad napovedje v raznih lokalnih medijih, zaradi česar imamo v Sloveniji kar velike težave. Ne nazadnje je Erjavec za Novi list tudi povedal: “Mi ne pričakujemo, da bo arbitraža določila mejo ob črti, ki si jo želimo …« Zanimivo: če ne bo meja ob črti, ki si jo želimo, potem arbitraža za nas ne bo takšna, kot si želimo. Torej ne bo uspešna. Ali pa bo ta oblast razglasila uspešnost arbitraže že v primeru, če nam bodo dovolili, da lahko iz Pirana sploh gledamo po Piranskem zalivu in v Savudrijo in bodo naši politiki zapisali v ustavo pravico do prostega razgleda na Piranski zaliv.
Veliki honoraji za svetovanja
V Mladiki vlada nestrpnost, saj se očitno po diplomatskih kanalih širijo novice, da izplen arbitraže ne bo tak, kot ga je naša leva politika na čelu s Pahorjem, ki je bil takrat predsednik vlade, obljubljala oziroma skorajda zagotavljala. Glede na to, da Slovenija vseskozi poudarja, da moramo arbitražo spoštovati, bomo zaradi kredbilnosti v mednarodnem prostoru to dejansko tudi morali. Kljub temu da Hrvati že nekaj čas ropotajo z izjavo, da izida arbitraže ne bodo upoštevali, se bodo v primeru za njih ugodnega izida zahvalili Sloveniji, ker kot država EU upoštevamo odločitev mednarodnega arbitražnega sodišča in bodo tako ravnali tudi sami.
V zgodovini samostojnih držav Slovenije in Hrvaške smo Slovenci vedno odnesli kratko, to pa predvsem zaradi nesposobnosti naše politike. Potem ko je Hrvaška samovoljno izstopila iz arbitražnega postopka, kakorkoli je to mednarodno pravno sporno ali pravno veljavno, pa Slovenija sama potrpežljivo drago plačuje to arbitražo in kaj lahko se zgodi, da bomo tujim arbitrom sami plačali, da nam vzamejo vitalni del Piranskega zaliva. Da posebej ne omenjam vseh domačih in tujih svetovalcev, ki se za velikanske honorarje napajajo ob svetovanju Sloveniji v arbitražnem postopku. Vsote gredo v stotisoče evrov.
Hrvaška brani svoje interese, Slovenija jih prodaja
Nesposobnost slovenske oblasti se kaže na mnogoterih področjih, saj nismo sposobni zaščititi niti kraškega terana ali kranjske klobase, kaj šele, da bi bili v stanju zaščititi tako vitalne interese države kot je meja s Hrvaško in prost dostop do odprtega morja. Izvirni greh pa je bil narejen, ko je takratna Pahorjeva vlada in takratna koalicija dopusitla, da je Hrvaška postala del Evropske unije, ne da bi bila rešena meja s Hrvaško. Takrat je Slovenija imela zadnjič v rokah moč, da bi mejo rešila v svojo korist. Diletantska, anemična, velikokrat tudi prodana in koruptivna slovenska politika in diplomacija sta s tem dopustili eno največjih napak v zgodovini samostojne Slovenije.
Iz zgodovine bi se morali naučiti, da hrvaški politiki enostavno ni mogoče zaupati. Vendar Hrvaška to počne povsem legitimno, saj z vsemi sredstvi – in to zelo uspešno – brani svoje interese. Le na slovenski strani imamo na oblasti takšno politično elito, ki jo zanimajo zgolj in samo lastni interesi, za državo jim ni mar. Čas je za novo agendo: Najprej Slovenija!
Miro Petek