Vsi se učijo na pamet, nihče pa ne zna razmišljati s svojo glavo

Včasih je veljalo, da starši doma skrbijo za vzgojo, učitelji v šoli za izobrazbo. Resnici na ljubo so za vzgojo skrbeli tako doma kot v šoli. Sploh v časih, ko je bila fizična oblika kaznovanja nekaj običajnega, ni bil nihče presenečen, če je poredneža najprej kaznoval učitelj in nato doma še starši. Nekateri se bodo zgražali, trdili, da so to metode, ki smo jih kot družba prerasli, a priznamo lahko, da je bilo takrat za disciplino otrok veliko bolje poskrbljeno, kot je dandanes.

Na misel pride svetopisemski rek: “Kdor prizanaša šibi, sovraži svojega sina, kdor pa ga ljubi, ga zgodaj vzgaja.” Vsi ti starši, ki tako radi prizanašajo šibi, bodo trdili, da to počnejo iz ljubezni. Mogoče ljubezni do samih sebe, kajti to zagotovo ni ljubezen do njihovih otrok. Vsaj ne na dolgi rok, ko jim otroci prerastejo v nehvaležne, nadute in razvajene najstnike in na koncu odrastejo v nehvaležne, vase zagledane odtujence.

Ko danes slišim izpovedi mladih učiteljic, kako se obnašajo otroci, si domišljam, da tega včasih ni bilo. Z gotovostjo lahko trdim, da ko sem se sam šolal, nismo bili tako razvajeni, domišljavi in nevzgojeni. Še huje je, ko slišim, da so starši še večji problem od svojih otrok. Malo princesko nosijo po rokah, da ubogi otrok ne zna niti hoditi po stopnicah − čista resnica, ne pretiravam. Če sinček edinček dobi štirico pri matematiki, starši že grozijo z odvetniki in pritiskajo na učitelje, češ naj bodo bolj “človeški”, saj se vendarle vsak kdaj zmoti.

A niso vsega krivi samo starši. Tudi šolski sistem ima svoje grehe, zaradi katerih morajo učitelji delati pokoro. Priznati je treba, da vse odkar imamo institucionalizirano šolstvo, to ni nič drugega kot glorificiran sistem indoktrinacije. Tako je bilo v času Marije Terezije, tako je še danes. Kdor meni drugače, slepi samega sebe. Ravno šolski sistem je bil ključen za hitro izoblikovanje nemške nacionalne identitete v novonastalem nemškem cesarstvu proti koncu 19. stoletja.

Ravno tako bi se slepili, če bi trdili, da šolski sistem lahko pomaga samo z graditvijo nacionalne identitete. Šolski sistem je samo orodje v rokah vladajočih. Vsaka politična opcija ga potrebuje za svoje lastne cilje.

Moja generacija je to občutila na lastni koži. Ko je Slovenija leta 2004 vstopila v Evropsko unijo, so nam pri urah državljanske vzgoje prali možgane s tem, kako je EU super. Vsi po vrsti smo znali zdrdrati, da je EU najboljša stvar, ki se je zgodila Sloveniji, da je evro zelo dobra stvar, ki bo koristila Sloveniji, da nam EU omogoča celo vrsto vseh dobrih stvari. V našo obrambo lahko rečem, bili smo otroci. Nekateri smo nato odrasli in začeli na EU gledati na nekoliko drugačen način, preizpraševati stvari, ki smo jih do tedaj jemali za samoumevne. Nekateri tega preskoka niso nikoli storili.

Če so moji generaciji prali možgane z EU, današnjim generacijam perejo možgane s čim drugim. Glede na različne iniciative, mednarodne konvencije in “neobvezujoče” globalne sporazume, ki zavezujejo, lahko hitro ugotovimo, kaj je ta čas na repertoarju. Spet bodo nekateri sčasoma spregledali, številni pa bodo naučeno ponotranjili in vzeli za svoje. Vsakega, ki bo trdil drugače, bodo razglasili za heretika in ga s tem označili za nekoga, ki se moti.

Naš izobraževalni sistem namreč ne daje otrokom, dijakom in z bolonjsko reformo tudi študentom ničesar, kar bi jim dejansko koristilo v življenju. Kritično razmišljanje ne obstaja, niti se ne spodbuja. Kako pa naj bi se, ko pa ni časa? Vsi so preobremenjeni s pomnenjem tisoč in ene stvari, ki jim nikoli v življenju ne pridejo prav. Širno kot morje in plitko kot kaluža − to je realno stanje potrebnega znanja v šolah. Vprašanje, pred katerim vsi po vrsti trepečejo, pa je preprost zakaj. Šolarji danes bodo znali zrecitirati vse kakor mali pridni roboti, a en preprost zakaj je dovolj, da doživijo kratek stik in starši začnejo groziti z odvetniki.

Prav tako je tragično, da se s prehodom v srednje šole to nič ne izboljša. Gimnazija se je iz zibelke bodočih intelektualcev spremenila v zatočišče za vse tiste, ki ne vedo, kaj bi radi počeli v življenju, in tako gredo skozi življenje. Kako naj vedo, ko pa ne znajo razmišljati s svojo glavo? Ko pa so jim vedno vse odgovore servirali drugi.

Ivan Šokić

  • ROMAN Naprudnik

    Točno to in tako!

  • AlojzZ

    “Vsi se učijo na pamet, nihče pa ne zna razmišljati s svojo glavo”

    Ja, to je cilj slovenskega šolstva. Kogar slovensko šolstvo ne zdresira v omenjeni smeri pa tako ali tako pobere šila in kopita ter gre delat v Avstrijo, Nemčijo … In gospodarji Slovenije so zadovoljni!

  • Poserjemsenavse

    točno tako in nič drugače

  • Aleš Likar

    “Širno kot morje in plitko kot kaluža − to je realno stanje potrebnega znanja v šolah”
    Genialna primerjava!

    Vendar ozadja ne razkriva – to pa je skrito v neživljenjskih ukrepih odgovornih za prenovo programov in sistemu, ki prisili učitelje v zahtevani način dela.

  • Andrej

    Pa še ena, mnogo hujša stvar je. Dobesedno kriminalna. Trenutni šolski sistem ni prilagojen naravi dečkov in deklic v njihovi starosti, zato dečki ob prehodu v srednjo šolo skoraj nimajo možnosti. Oni po določilih narave dozorijo približno dve leti pozneje. Takrat je pa za vpise v sredno šolo že prepozno. Narava ima vedno prav. Ker tega ne upoštevamo, bomo in smo že kaznovani.

  • RATATA

    Profesor na pedagoški nam je na predavanju, ko je predstavljal kaj bo zahteval na izpitu slikovito pričaral, da bo iskal majhne otočke znanja v velikem oceanu našega neznanja, kar sem si zelo dobro zapomnil.
    Na izpitu nam je njegova asistentka razdelila izpitne pole z vprašanji in že pri prvem sem popizdil. Nekako takole je šlo: ” avtor je v knjigi na strani 181 zapisal …. Temelj pedagogike je ………… (4 besede) ……….. ter širiti ………. (5 besed). (pika)
    Seveda sem vstal in mu polo odnesel do katedra ter mu zelo glasno povedal, da se je lagal in da na to ne bom odgovarjal! Za menoj se je usulo še kakšne tri desetine študentov. V očeh kolegov sem postal in ostal junak. Še danes po četrt stoletja obujajo spomine in mi plačujejo pijačo.

    • pajot

      Bravo!!!

    • Ivan Friderik Novak

      Debelušček, ti si študiral?
      No, vidiš, to je napaka našega visokošolskega sistema.
      V normalnih državah obstajajo avtonomne univerze (fakultete). Te same določajo vpisne pogoje, s katerimi “presejejo” kandidate za študij.
      Pri nas je seveda drugače. Zato se lahko na fakse vpisujejo (in jih žal končajo) kandidati z skromnimi intelektualnimi potenciali.
      Profesor BMZ je dostikrat izpostavil ta problem.

      • RATATA

        Kdaj sem pa izjavil, da sem študiral? Le poslušal sem predavanja.

  • Slovenec 33

    Kar dobro opisan fdvizem, ki omogoča proizvodnjo topoumnih produktov usmejrnega izobraževanja pod njegovim vodstvom.

    Zato imamo še vedno okupirano državo, ki jo vodijo okupatorji in veleizdajalci slovenskega naroda, kar jim omogočajo predhodno definirani topoumneži.
    Kaj za vraga ste mislili v času volitev ?

  • Frank Novak

    Sokicu, meni je to da se bo komunizem sesedel povedal kar en clan druzine Kardelj, in sicer Bojan.

  • Nata

    + + + + + + + dobro napisano. Hm.. . . . .ampak, kje pa je rešitev ? Tako bodo vse skupaj zavozili, da nam niti Bog ne bo mogel pomagati. Prav nič se ne da zmeniti s to vladno diktaturo. . . . . o, sorry, . . . . garnituro !
    Poglejte, kako lepo so se za slovenski knjižni jezik lepo zmenili kranjci in štajerci
    https://si.aleteia.org/2019/03/06/kako-so-kranjci-in-stajerci-dosegli-zgodovinski-kompromis/?utm_campaign=NL_si&utm_source=daily_newsletter&utm_medium=mail&utm_content=NL_s

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!